Johnsonova, irska performerka, ki živi in ustvarja v Belfastu, v svojih delih umetniško navidezno neaktiven, a družbeno travmatičen prostor, aktivira s svojo lastno umetniško percepcijo. To kasneje v celoti posreduje občinstvu, pri tem pa izhaja iz svojega lastnega občutenja izbranega okolja.
Tak način performativnega izražanja jo smiselno vpenja v koncept razstave Belfast, ki je zasnovana tudi kot prostor za aktivno uporabo.

Performans v bolnišnici
Leta 2002 je Sandra Johnston preživela 24 ur na geriatričnem oddelu bolnišnice St. Thomas v Londonu, opazujoč paciente in njihovo soočanje z dejstvom, da so se znašli v bolnišnici. Po 24 urah tovrstnega sobivanja je umetnica izvedla performans, ki je izhajal iz njenih lastnih videnj in občutkov bolnišničnega izkustva.