Sorodna novica Avtoportret: 57 sekund z Urško Centa

S temi besedami plesalka in koreografinja Urška Centa odgovarja na vprašanje, kaj ji pomeni njena predstava, s katero se drevi začenja festival Bi flamenko, ki ljubitelje flamenka do torka vabi na odmerek strastne kulture, ki domuje predvsem v Andaluziji. "V zadnjem obdobju sem sodelovala in ustvarila veliko različnih projektov, ki se gibljejo predvsem po polju glasbe, za festival flamenka pa sem želela narediti pravo gledališko plesno predstavo, kjer so v ospredju čisti ples, telo, misel," pravi sogovornica, ki jo je ljubezen do flamenka, ki se je zbudila že v otroških letih, že pred leti odpeljala v Madrid, kjer je znanje pridobivala tudi na sloviti akademiji Amor de Dios.

"Na Bi flamenku bom predstavila to, kar je v prostoru in času, v katerem se nahajam, moja realnost flamenka," ki v svojih intervjujih poudarja, da v flamenku ženska ni ranljiva, ni tista, ki jo mora nekdo voditi, temveč je močna, čuteča, samozavestna.

Pri predstavi Eno – one, ki predstava o ženski in njenem iskanju svobode in soobstoja, je k sodelovanju povabila Tino Habun, plesalko sodobnega plesa in performerko, s katero sta raziskali svoja zanimanja in razmišljanja o flamenku in sodobnem plesu. Kot opisuje Urška, je nastala harmončna enost, znotraj katere še vedno ostajata zelo različni in zvesti sebi.

"V zadnjem stadiju tvorjenja predstave sta se vanju vpletla še Robert Jukič in Tomaž Gajšt, dva glasbenika, ki ju izredno občudujem, in ki jima je uspelo kreativno povzeti mojo misel in se z nama zliti v eno," pojasnjuje in dodaja, da gre za glasbo, ki ni flamenko, a ohranja njegove odlike in diha s plesom. Pri procesu sta izjemno pomembno vlogo odigrala še dramaturginja Andreja Kopač in Borut Bučinel, ki je poskrbel za luč, videe in fotografijo.

Za začetek v ospredu tradicija flamenka
Koncertni uvod v festival, ki poteka v sodelovanju z nizozemskim bienalom flamenka, bo v rokah Rafaela Riquenija, ki bo tokrat prvič nastopil v Sloveniji. Izvedel bo lasten, že klasičen repertoar flamenka, ki zajema zvrsti, kot so soleá, bulería in tango, ter ob spremljavi odličnih kitaristov Salvadorja Gutiérreza in Manuela de la Luza predstavil novi album Parque de María Luisa – lirični sprehod po seviljskem parku. Kot je na novinarski konferenci pred festivalom dejal vodja programa jazz in glasb sveta CD-ja Bogdan Benigar, bo koncert Riquenija med vsemi festivalskimi dogodki najbolj povezan s tradicijo flamenka, vsi drugi bodo bolj zazrti v prihodnost.

Petkovega večera s tem še ne bo konec, saj bo v klubu Cankarjevega doma ob 21.30 nastopil didžejski dvojec Los Voluble (Pedro in Benito Jimenez) s šovom, ki sta ga poimenovala Flamenko ni zločin.

Bogat sobotni program ponuja tri predstave. Domača ustvarjalka Anja Mejač, ki se intenzivno ukvarja z raziskovanjem in študijem flamenka, kar počne na nevsakdanji in avtorsko izviren način, bo premierno predstavila koreografijo, ki sta jo ustvarila z Alejandrom Granadasom. Poimenovala sta jo Prostor med nama je najin odnos.

Vanesa Aibar bo ob 19. uri predstavila Kačo, v kateri nas sooči s svojim odnosom oz. razumevanjem pomena kače tako v mitologiji kot v "vsakdanjosti", v razmerju med spoloma, še najbolj pa v plesu. Večer bo v Linhartovi dvorani sklenila predstava ¡Klick-Pluck-Planta-Tacón-Click-Tap-Clack!. Znana tolkalna skupina Slagwerk Den Haag in fantastičen plesalec Eduardo Guerrero se med seboj izzivata z veliko moči in v razburljivem tolkalnem "boju", so v opisu zapisali na spletni strani Cankarjevega doma.

V nedeljo bo v Klubu Cankarjevega doma bosanski kitarist Mirza Redžepagić prestavil svoj projekt Nairuz, v katerem se med seboj spajata bogata sufijska glasba in flamenko. Spremljali ga bosta glasbenika Almedin Varošanin in Daniel More ter plesalka Urška Centa. Sledil bo koncert zasedbe David Carmona Trio: Un Sueño de Locura. Carmono je odkril maestro Manolo Sanlúcar, ki je učenca razglasil za "posvojenca, naslednika, prihodnost igranja flamenko kitare".

V ponedeljek bo na festivalu skozi dokumentarni film Impulz znova prisotna glavna zvezda prvega festivala Bi flamenko Rocio Molina.

Za konec Patricia Guerrero
Festival bo sklenila Patricia Guerrero s predstavo Distopija. Kot so zapisali na spletni stranij, je je njeno delo umetnost, ki gradi sanje in stvarnosti ter ruši škodljive, represivne mite. Distopija je zgodba, ki se dogaja v namišljenem, a še kako resničnem kraju, je zgodba o neizprosni naravi, o samoti, nerazumevanju, o življenju, ki nikakor ni takšno, kot si ga zamišljamo, zato pa vedno znova ravno zaradi tega presenetljivo, boleče lepo in vsakega trenutka vredno uživanja.