Mariborska filozofska fakulteta prireja mednarodno konferenco o literarni zapuščini sodobnega britanskega dramatika Harolda Pinterja v nebritanskem okolju. Na tridnevnem srečanju, ki se bo danes začelo v prostorih rektorata Univerze v Mariboru, pričakujejo okrog trideset udeležencev iz dvanajstih držav.

Utrinki iz programa
Med udeleženci napovedujejo urednico ameriške revije The Pinter Review Susan Hollis Merritt, Marka Taylorja Battyja z univerze v Leedsu (s predavanjem The Company of Men: Pinter's Gendered Conflicts) in Elizabeth Sakellaridou z univerze v Solunu, ki bo spregovorila o Pinterjevem kozmopolitstvu, o njegovi etični drži in političnih nazorih "državljana sveta". Acija Alfirević z zagrebške univerze bo predavala o recepciji Pinterja na Hrvaškem, Kanadčan Michael Devine pa pripravlja tudi delavnico na temo uprizarjanja dramatikovih del.

Tri predstave: ena v srbščini, druga v angleščini in tretja v slovenščini
Program konference, ki nosi naslov Pinter na tujem: drugi odri, drugi prostori, bo obogatilo več odrskih uprizoritev Pinterjevih del, ki so namenjene širši javnosti. Danes ob 15.00 bodo tako v Narodnem domu Maribor uprizorili dramo Stari časi, ki sodi med Pinterjeve največkrat uprizarjane igre. 22., 23., in 24. 9. bo, vsakokrat ob 19.00, na sporedu Pinter: In Other Rooms, zbir osmih Pinterjevih kratkih iger v režiji Roberta Gordona in Davida Peimerja. V predstavi igrajo člani gledališke skupine Pinterjevega centra za raziskovanje, gledališče in kreativno pisanje Univerze v Londonu, ki ga je leta 2003 ustanovil sam Pinter in bil tudi njegov častni predsednik.
Predstava, ki bo v angleščini, ni zgolj niz dramskih iger, marveč je oblikovana v celosten odrski dogodek, ki gledalca vodi skozi dramske prostore posameznih iger – od smešnega in absurdnega do šokantnega in zloveščega.

Tretja predstava - 23. 9. ob 17.00 na Prvem odru Prve gimnazije Maribor - je predstava gledališča senc: dva igralca na platnenem zaslonu, ki je pred gledalci, z baterijskimi svetilkami in lutkami iz papirja oživljata like štirih kratkih Pinterjevih iger. Ustvarjalci nenavadne predstave Papirnati Pinter so člani neformalne beograjske skupine Scena CARINA: igralca Rade Ćosić in Vladimir Tešović, filmski režiser Marko Kostić, izdelovalka lutk iz papirja Aleksandra Zdravković in umetniška voditeljica in producentka Nataša Milović.

Mojster absurda
Harold Pinter (1930-2008) je eden najpomembnejših britanskih dramatikov v drugi polovici 20. stoletja. Za svoje delo je leta 2005 prejel tudi Nobelovo nagrado za književnost. Med drugim je napisal drame Zabava za rojstni dan, Hišnik, Vrnitev, V prah se povrneš in Nekakšna Aljaska. S scenarijema za filma Ženska francoskega poročnika in Prevara si je prislužil nominacijo za oskarja za najboljši scenarij, znan pa je bil tudi kot politični aktivist.

"Preklete tišine"
Pinterjeve antologijske drame so vplivale na vso generacijo evropskih dramatikov, v besedišče pa celo uvedle novo besedo: "pinteresque" v angleščini označuje težko, pomenljivo tišino, ki daje slutiti nekakšno nedoločno grožnjo. "Tem tišinam," je nekoč pripomnil Pinter, "so pripisali tak pomen, da so preglasile hudičeve igre - kar se mi zdi prekleto nadležno."

Med sredstvi, ki jih je uporabljal v svojih delih, sta bili torej pogosti tišina, s katero je stopnjeval napetost, in kot njeno nasprotje besedičenje; stalne teme njegovega opusa pa so erotične fantazije, ljubosumje, družinsko sovraštvo, obsedenost, izsiljevanje in duševna prizadetost.