"Play it again, Sam" - najslavnejši citat, ki ga v Casablanci sploh ni

Beograjska predstava v gosteh

Parodija je še posebej očitna v zadnjem prizoru med Allanom in Lindo, ki je očitna aluzija na slovo Ricka in Ilse na zamegljenem letališču: podobno, kot se je Rick v imenu vzvišenega cilja odpovedal svoji ljubezni, se Allan odreče ljubljeni ženski, ki je poročena z njegovim najboljšim prijateljem. Foto: BDP

Ansambel BDP se predstavlja tudi drugod po svetu: konec marca bo gostoval v dunajskem Akzent Theatru ter v Torontu in Vancouvru, in sicer s predstavo Ne igraj na Engleze (Ne stavi na Angleže) Vladimirja Đurđevića v režiji Staše Koprivice. Foto: BDP

Play It Again, Sam, 1972: Diane Keaton in Woody Allen prvič skupaj pred kamero.

Nevrotičen newyorški hipohonder, skoraj ohromljen od najrazličnejših fobij in eksistencialnih kriz, skuša osvojiti dekle, ki ni v njegovi "ligi" - najbrž je jasno, da govorimo o Woodyju Allenu.

Parodija je še posebej očitna v zadnjem prizoru med Allanom in Lindo, ki je očitna aluzija na slovo Ricka in Ilse na zamegljenem letališču: podobno, kot se je Rick v imenu vzvišenega cilja odpovedal svoji ljubezni, se Allan odreče ljubljeni ženski, ki je poročena z njegovim najboljšim prijateljem. Foto: BDP

Zaigraj še enkrat, Sam — Ansambel BDP se predstavlja tudi drugod po svetu: konec marca bo gostoval v dunajskem Akzent Theatru ter v Torontu in Vancouvru, in sicer s predstavo Ne igraj na Engleze (Ne stavi na Angleže) Vladimirja Đurđevića v režiji Staše Koprivice. Foto: BDP

Play It Again, Sam (1972) — Play It Again, Sam, 1972: Diane Keaton in Woody Allen prvič skupaj pred kamero.

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega nocoj ob 19.30 gostuje Beograjsko dramsko gledališče (BDP) s predstavo Woodyja Allena Zaigraj še enkrat, Sam v režiji Marka Manojlovića; v njej igrajo Marko Živić, Ivana Nikolić, Dragan Petrović - Pele, Ivan Tomić, Ljubinka Klarić in Sena Đorović.

Drama Zaigraj še enkrat, Sam (Play It Again, Sam) je bila krstno uprizorjena na Broadwayu leta 1969 in avtor je v predstavi nastopil tudi sam - kot zdaj že ikonični "woodyallenovski" simpatični "luzer". (Morda je zanimiv podatek, da je prav tu spoznal svojo dolgoletno muzo Diane Keaton, s katero sta kmalu postala ljubimca; ko se je predstava leta 1970 iztekla, je bilo konec tudi njune zveze).

Bogart: Utelešenje možatosti "stare šole"
Zaigraj še enkrat, Sam (zavestna referenca na kultni film Casablanca) je zgodba o nespretnem, nervoznem, klepetavem ločencu Allanu Felixu, ki bolj ali manj uspešno skuša prebroditi svojo najnovejšo krizo. Prijatelja Linda in Dick ga prepričujeta, da si bo od zoprne ločitve opomogel le, če se znova poda v divjino zmenkarij - kar Allan sicer stori, a kaj, ko vsako potencialno dekle odžene s svojo živčnostjo in pretvarjanjem, da je nekaj, kar ni. (Za nasvet se občasno obrne na duha Humphreya Bogarta, ki ga seveda vidi le on sam. Bogart, parodirana različica klasičnega junaka noir, tukaj simbolizira vse, kar Allen ni: je samozavesten, močan in šarmanten - črno-bel kot filmi, iz katerih ga poznamo.) Našemu protagonistu se počasi vendarle posveti, da je najbrž zaljubljen v Lindo, edino žensko, ob kateri ne čuti potrebe, da bi se skrival za nekakšno masko. Težava je le v tem, da je Linda poročena ...

Neživljenjski ideal, ki ne more zapolniti praznine
Podobno kot naslovni citat, ki ga v filmu pravzaprav nikoli ne izrečejo, je tudi Allenov Bogart produkt napačnih posploševanj: poenostavljen, etiketiran in "ready-to-use", pojasnjuje dramaturginja predstave Iva Mitrović. "Woody Allen se morda v Zaigraj še enkrat, Sam še bolj kot kje drugje razkriva kot pristni satirik. Prebivalci njegovega Manhattna so izgnali religijo, ideologijo in ideale, niso pa še našli ničesar, kar bi zapolnilo praznino."

Leta 1972 so po predstavi posneli tudi film, v katerem sta prav tako nastopila Woody Allen in Diane Keaton; leta 1992 so predstavo premierno uprizorili tudi v SNG Drama Ljubljana v režiji Borisa Cavazze.

Leta 1982 rojeni Beograjčan Marko Manojlović je režijo študiral na Fakulteti dramskih umetnosti; predstavil se je leta 2001 kot asistent režiserja Darjana Mihajlovića pri predstavi Dantonova smrt. Predstavo Smrt po tekstu Woodyja Allena je leta 2005 režiral na odru Studia Jugoslovanskega dramskega gledališča (JDP).

Beograjski gledališčniki bodo Allenovo delo v nedeljo ob 19.30 odigrali še v SLG Celje. Tudi tokratno gostovanje BDP-ja v Sloveniji je plod večletnega sodelovanja tega teatra z MGL-om in SLG-jem.