S sedmimi različnimi spleti plesov bodo danes ob 19.30 kulturno zapuščino predstavili folklorniki Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc. V pravljici se bodo dotaknili skoraj vseh pokrajin Slovenije, od plesov na poročnih slavjih Korošcev, do Ribnice in glasbil, na katera so nekoč igrali, ko so šli "ofirat" oziroma voščit god svojemu županu. Gledalci bodo spoznali živahne gorenjske plese, ko so Gorenjci za boljšo letino plesali s pogačo na glavi, in ples bloških pastirjev, ki so znali plesati s hoduljami. Izročilo Bele krajine bo predstavil poseben črnomaljski ples.
Glasbeno-plesno prireditev bodo folklorniki na odru prenovljene ljubljanske opere ponovili še v nedeljo ob 18.00. Nocojšnji koncert bo snemala tudi RTV Slovenija.

Vsestransko kulturno delovanje železničarjev
Korenine ŽKUD-a Tine Rožanc segajo več kot stoletje nazaj, v letu 1911, ko so ustanovili pevski zbor, namreč opažamo začetke samostojnega skupnega kulturnega delovanja slovenskih železničarjev v Trstu. Propad Avstro-Ogrske po koncu prve svetovne vojne je sicer pomenil začasno prenehanje delovanja in prenos dejavnosti v Ljubljano. Tu so ustanovili pevski zbor v okviru Zveze jugoslovanskih železničarjev in brodarjev.

Leta 1920 je bilo na pobudo nacionalno zavednih in revolucionarno usmerjenih železničarjev ustanovljeno delavsko prosvetno društvo Sloga, ki je s pevskim zborom, plesnim orkestrom, godbo na pihala, glasbeno šolo ter drugim prosvetnim delovanjem postavilo temelje množične delavske kulture na širšem ljubljanskem območju. Folklorna skupina pa je bila ustanovljena pozneje, leta 1949 s prihodom članov Plesnega športnega kluba Ljubljana. Folklorna in plesna tradicija sta se priključili obstoječim sedmim sekcijam v društvu – pevski, godbeni, likovni, tamburaški, harmonikarski, zabavnemu orkestru in glasbeni šoli. Z leti se je folklorna skupina krepila in širila svoje kulturno poslanstvo.