Naporno, na trenutke nesmiselno občuti samospraševanje o življenju in plesu človek, 'zapisan' sporočanju s telesom, tem edinim instrumentom, ki ga ima na voljo: Gib, v čem si močnejši od svojega nasprotja, to je od mirovanja, od koder si prišel in kamor se vračaš?
V tem duhu se je 29. aprila, ki ga je Mednarodni plesni komite razglasil za svetovni dan plesa, na prosto vrnila tudi Prešerna Ana, ki je letos potekala pod naslovom Go Out and Dance! (Pojdi ven in zapleši). Enodnevni ulični festival je zasedel Ljubljano, Maribor in Novo Gorico.
Pod poslanico se je podpisal predsednik Mednarodnega plesnega sveta CID Unesco Alkis Raftis, ki pravi, da so vso zgodovino pretežno plesali na prostem - na gozdnih jasah, na vaških trgih, pred cerkvami ali v skednjih, da bi s plesom sklenili dan. Danes pa se pleše večinoma v palačah, klubih, gledališčih, šolskih dvoranah, ateljejih in diskotekah. Prav zato so ob letošnjem dnevu plesa predlagali korak nazaj, korak k naravi, k plesu na prostem - na ulici, trgu, v parku, na stadionu, plaži, parkirišču - kjer koli pod milim nebom.
Svoje misli o plesu je letos zapisala tudi belgijska koreografinja Anne Teresa De Keersmaeker, po besedah katere ples časti tisto, kar nas dela človeške. Koreografinji predstavlja ples način razmišljanja, saj lahko prek njega "utelesimo še tako abstraktne zamisli in svetu razkrijemo tisto, česar ne moremo videti, česar ne moremo imenovati".
Večna zgovornost telesne govorice
"Naporno, na trenutke nesmiselno občuti samospraševanje o življenju in plesu človek, 'zapisan' sporočanju s telesom, tem edinim instrumentom, ki ga ima na voljo: Gib, v čem si močnejši od svojega nasprotja, to je od mirovanja, od koder si prišel in kamor se vračaš? In če se zazdi to samospraševanje včasih preveč naporno, pa je zagotovo vedno smiselno in vredno," v slovenski poslanici razmišlja baletnik, koreograf in pedagog Janez Mejač.
Dobitnik strokovne nagrade Lydie Wisiakove za leto 2011 za življenjsko delo na področju baletne umetnosti še dodaja, da je beseda res največje človekovo duhovno bogastvo, vendar pa ne smemo pozabiti, da hoče, zna in zmore marsikaj povedati tudi telesna govorica, nemalokrat še dosti neposredneje, natančneje in iskreneje od besedovanja. Vendar pa, kot opozarja Mejač, lahko postane plesna govorica tudi duhamorna, "kadar hoče besedičiti, kadar ne zna in ne zmore ustvariti čara spojitve duhovnega ter duhovitega".
Ni le ekshibicija telesnih spretnosti tista, ki ustvari plesni čar, ampak spoj duše in telesa. Vsi, ki ustvarjajo plesno umetnost, naj se po njegovih besedah nikoli ne odrečejo hrepenenju po usklajenosti lepega z resničnim, saj je prav to hrepenenje "tista stvariteljska sila, ki ji lahko rečemo čudež - čudež, ki ga vsi potrebujemo, čudež, ki odstira 'pokrajine duše' in prinaša sanje".
Plesni poklon po slovenskih mestih
Gledališče Ane Monro se je svetovnemu dnevu plesa že drugič pridružilo z dogodkom Prešerna Ana, ki se je v Ljubljani ustavila na več prizoriščih - med drugim na Tromostovju, Čevljarskem in Mesarskem mostu ter po nabrežjih Ljubljanice.
Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) pa se je svetovnega dneva plesa že spomnilo z Velikonočnim baletnim koncertom preteklo nedeljo v portoroškem Avditoriju. Na plesni praznik je sodelovalo še na osrednji plesni prireditvi, posvečeni svetovnemu dnevu plesa, ki je pod naslovom Vrtiljak potekala v kulturnem centru v Šentjerneju.
Naporno, na trenutke nesmiselno občuti samospraševanje o življenju in plesu človek, 'zapisan' sporočanju s telesom, tem edinim instrumentom, ki ga ima na voljo: Gib, v čem si močnejši od svojega nasprotja, to je od mirovanja, od koder si prišel in kamor se vračaš?
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje