Premiera predstave Svoboda bo drevi v gledališču Glej. Gre za prvo predstavo po izbiri umetniškega vodje Gleja Marka Bratuša, ki je vodstvo prevzel maja lani. Kot avtorja in izvajalca se podpisujeta režiser Miha Golob in igralec Branko Jordan, ki sta ustvarila svojevrsten hommage svobodnim ustvarjalcem in gledališkemu svetu, v katerem ti ustvarjajo.

Motivno sta izhajala tako iz lastnega življenja kot iz Cankarjeve Bele krizanteme. Kot pravita, se z vprašanjem individualne in umetniške svobode v svojem razmišljanju ukvarjata že dalj časa. Tudi delujeta na zunaj-institucionalnem gledališkem polju: Miha Golob je "na svobodi" že osem let, Branko Jordan pa se je na pot svobodnega ustvarjalca ponovno podal z začetkom letošnjega leta, ko se je tudi končalo njegovo sodelovanje s SNG-jem Maribor.

Na svobodo moraš biti pripravljen
Do vprašanja svobode sta tako pristopila osebno, skozi prizmo ustvarjalcev v gledališču. S kritično držo in veliko mero pozitivnosti se pripoved hitro spreobrne v (samo)ironijo. "Na svobodo moraš biti pripravljen. Jaz sem tokrat na svobodo res dobro pripravljen," pravi Jordan.

"Vse, kar je pred dvajsetimi leti obetalo, se je sesulo v prah. Pokazalo svoj pravi obraz. Brezznačajen in spolitiziran. Pomanjkanje etike in morale se je zažrlo v vse pore družbe. Država deluje po principih mafije, korupcije, klientelizma in elitizma. Na vseh nivojih. Vertikalnih in horizontalnih. Gospodarstvo, pravosodje, novinarstvo, zdravstvo, šolstvo, ... kaj pa kultura, gledališče? Ima moč in pravico, da lahko drži ogledalo in vrže kamen?" sta zapisala pred premiero, ki predstavlja tako Cankarjevo misel kot jasne vzporednice z današnjimi razmerami.

Belo krizantemo Cankar napisal v času finančne krize
Kritičen esejistični spis je Cankar napisal po cenzuriranih in prepovedanih Hlapcih, ko mu je Mohorjeva družba zaradi pritiskov in negativnih kritik tako klerikalnega tabora kot liberalnih kritikov nehala izdajati dela in ga s tem pahnila v eksistencialno stisko.
Bela krizantema je rezime Cankarjevega dela, njegovega položaja umetnika in odnosa do umetnosti, sestavljena je iz 16 fragmentov, ki zajemajo monologe, dialoge, ponekod pa prehajajo v čisto prozo. Avtorja sta delo vzela kot sodobni dramski tekst, ki se zaradi hermetične zaprtosti zdi skoraj neuprizorljiv, a odpira gledališki prostor, je poudaril režiser.
Kriza in tema
Predstava kljub intimnosti in osebnosti ostaja zvesta Cankarju, njegovi ideji, misli in vizionarstvu. Med drugim Bela krizantema odpira vprašanja kanonizacije umetniških del oziroma odkriva mehanizme, "kako neko delo postane nekaj in drugo nič", je pojasnil soavtor predstave Branko Jordan. Omenil je še, da beseda krizantema v sebi nosi dve besedi - krizo in temo.