Na Prevaljah na Koroškem rojeni Šparemblek je umrl v Zagrebu, kjer je živel. Žalostno vest je sporočila njegova družina.

Šparemblek spada v generacijo svetovno znanih umetnikov, ki so s svojim delom prispevali k spremembi razmišljanja o plesu v današnjem času.

Milko Šparemblek se je rodil leta 1928 na Prevaljah na Koroškem. Šolal se je v Zagrebu, kjer je na filozofski fakulteti študiral komparativistiko in književnost, istočasno pa se je pri znamenitih hrvaških plesalcih in baletnih pedagogih Ani Roje in Oskarju Harmošu učil tudi klasični balet.

Leta 1948 je postal član Baleta HNK-ja Zagreb. Kot prvak tamkajšnjega ansambla je z izjemnim uspehom plesal glavne vloge iz klasičnega, sodobnega in nacionalnega repertoarja. Leta 1953 je odšel v Pariz, kjer se je pri Olgi Preobraženski, A. Iliču in Sergeju Perretiju izpopolnjeval v klasičnem baletu.

Bil je med vidnejšimi člani baletnih skupin Janine Charrat, Milorada Miškovića, Ljudmile Čerine in Mauricea Béjarta. V sodobnih plesnih tehnikah se je izpopolnjeval pri znamenitih plesalcih Marthi Graham in Joséju Limonu v New Yorku.

Svoje antologijske plesne stvaritve je predstavljal na vseh pomembnejših svetovnih plesnih odrih. Deloval je tudi kot baletni mojster v bruseljskem Ballet du XXe Sieclu Mauricea Béjarta, tri leta je bil direktor Metropolitanskega baleta v New Yorku, štiri leta direktor Gubelkian baleta, tri leta direktor Baleta v Lyonu, med letoma 1992 in 1994 pa je vodil baletni ansambel HNK-ja v Zagrebu, je zapisano na spletni strani SNG-ja Opera in balet Ljubljana.

Šparemblek se je koreografiji posvečal vse od leta 1955. Na oder je postavil več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav, televizijskih oddaj ter umetniških filmov. Priznanja in mednarodni ugled si je pridobil tudi kot sodelavec vrste opernih in baletnih gledališč, med njimi v Parizu, Bruslju, Veroni, Lizboni, Londonu, v Atenah, New Yorku, Riu de Janeiru in drugje.

Dobitnik številnih nagrad
Za svoje delo je prejel številna priznanja doma in v tujini. Poleg Prešernove nagrade leta 2020 je prejel tudi nagradi mesta Zagreb, nagrado Josipa Slavenskega, nagrado osijeških Annalov, dve nagradi hrvaškega gledališča, nagrado hrvaškega gledališča za življenjsko delo, nagrade Tito Strozzi, Marul, Vladimir Nazor (slednjo za življenjsko delo), red Danice hrvaške z likom Marka Marulića, Prix Italia, nagradi kanadskih in portugalskih gledaliških kritikov, pet nagrad na ljubljanskem Baletnem bienalu, nominiran je bil za newyorško nagrado Rose Emery in

številne druge.

Ko je leta 2020 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, smo v utemeljitvi med drugim brali, da Šparemblek o umetnosti plesa in umetnosti razmišlja kot o zelo potrebni vsenavzoči nadstavbi, ki plemeniti banalnost vsakdanjosti, njegov izvirni slogovni izraz pa tako samosvoj, da ga ne more opredeliti nobena plesnoteoretična ali plesnozgodovinska oznaka.

Karizmatični umetnik, ki gledalce vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca
"Milko Šparemblek je namreč sam postal plesni pojem, njegov ples je preprosto 'šparemblekovski', njegove inovacije v vrtincu plesnogledaliških iskanj pa bi lahko poimenovali 'šparemblekovsko plesno gledališče'," je še pisalo v utemeljitvi. Spisala jo je strokovnjakinja za balet Danica Dolinar, ki ga je v zapisu označila tudi za karizmatičnega človeka in umetnika, ki "nas kot ustvarjalce in gledalce zanesljivo in osrečujoče vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca".

Leto preden je prejel Prešernovo nagrado, so njegovo odrsko postavitev Pastoralne simfonije Ludwiga van Beethovna izvedli na baletnem večeru treh kultnih del slovenske koreografske literature Balet 100, posvečenem stoletnici slovenskega poklicnega baleta. Po sedmih desetletjih ustvarjanja je bil tako najstarejši še aktivni koreograf na svetu.