Sloves si je drama prislužila zaradi specifične forme, besedilne bravuroznosti in interpretacijske razprtosti. Crimp se v njej namreč ne ozira na klasična dramska pravila. V njej ni oseb, razdeljenih po vlogah, ne dialoga med dramskimi liki niti klasičnega dramskega zapleta. Za povrhu nima niti čvrste zgodbe. Drama je zapisana v obliki scenarijev, v katerih skupina pripoveduje o ženski, katere identiteto moramo detektivsko "uganiti in določiti sami", so zapisali v Prešernovem gledališču Kranj.
Dvoumnost nedoločljivega
Dramska pripoved skozi neusahljiv tok besed v obliki sedemnajstih slik oziroma scenarijev razkrije le ime glavne junakinje, ki pa se osebno nikoli ne pojavi. Njena identiteta pa ves čas ostaja izmuzljiva in enigmatična, saj sama drama ne odgovarja niti na tako osnovna vprašanja, kot so, ali je Ana mrtva ali živa, je dekle ali starejša ženska, je žrtev ali zločinka, kot navaja dramaturginja Marinka Poštrak. Crimpovo besedilo sproža številna ugibanja, kakšna je identiteta glavne "junakinje" ali je ta zgolj "prazno mesto najrazličnejših projekcij". A tudi naše identitete, gledano z razdalje, so lahko "neulovljive, raznovrstne in odvisne od situacij, v katerih nas ljudje spoznajo in kakšni se jim pustimo prepoznati", tako kot Crimpova Ana, dodaja Poštrakova.
Neulovljiv in različnim interpretacijam podvržen je tudi sam naslov, Attempts on her life, ki ga lahko razumemo v različnih kontekstih: kako Ani (od)vzeti njeno življenje, kako uničiti njeno življenje, kako razumeti njeno življenje, kako manipulirati z njenim življenjem itd. Gledalci se tako ne sprašujejo zgolj o glavni junakinji Ani, ampak tudi, kakšen je svet oziroma družba, ki tako ali drugače jemlje njeno življenje.
"Ultramoderen" in drzen dramski eksperiment
Crimp je delo Kako jemati njeno življenje leta 1997 napisal za gledališče Royal Court, zaradi svoje nekonvencionalne, postdramske forme in tematike pa še vedno velja za eno najradikalnejših del sodobne angleške dramatike. Gledališki teoretiki in kritiki so jo označili za "ultramoderen", drzen in pogumen eksperiment v kreiranju dramskega novuma, saj bi v njem zaman iskali zgodbo v klasičnem pomenu besede ali konvencionalno oziroma klasično dramaturško zgradbo. Gledališki ustvarjalci, pozneje pa gledalci se tako znajdejo v vlogi detektiva, ki po fragmentih sestavlja zgodbo osrednje junakinje po "rašomonskem" načelu, so zapisali v PGK-ju. Hkrati gre za izrazito politično in družbeno angažirano besedilo, ki skozi odkrivanje identitete glavne junakinje govori o svetu na splošno in o vprašanju identitete posameznika v njem.
Uprizoritve Crimpove drame se je kot svoje prve režije v PGK-ju lotil Jernej Lorenci, ki odrsko kreiranje zaznamuje z izrazitimi režijskimi koncepti. V drami Kako jemati njeno življenje nastopajo Vesna Jevnikar, Peter Musevski, Vesna Pernarčič, Pavel Rakovec, Darja Reichman, Vesna Slapar, Matjaž Višnar, kot gostje pa še Miha Rodman, Nebojša Pop-Tasić in Ciril Roblek.