Sanktpeterburški državni balet na ledu se ob tristoletnici carskega mesta v sklopu svoje (razprodane) svetovne turneje nocoj prvič ustavlja tudi pri nas. V ljubljanski Hali Tivoli so na zaledenelem odru predstavili drsalno različico veličastnega baleta Petra Iljiča Čajkovskega. Državni balet na ledu, ki združuje umetnostno drsanje in klasični ruski balet, nikakor ni novost: pred več kot štiridesetimi leti ga je ustanovil Konstantin Boyanski in menda že s prvo predstavo (Hrestačem) navdušil vrhunskega baleta vajeno rusko občinstvo. Od takrat so se njihove tehnične zmogljivosti in repertoar le še razširili, kar je za seboj potegnilo tudi velikopoteznejšo konstrukcijo odrov in kostumov.

"Kilav" začetek zmagoslavne usode baleta
Glasbo za Labodje jezero je Peter Iljič Čajkovski (1840-1893) napisal v letih 1875 in 1876. Balet so premierno postavili na oder Bolšoj Teatra že naslednje leto, kjer je nato gostoval kar sedem let. Toda krstna postavitev baleta, ki je postopoma nastal iz miniaturnega otroškega baleta, je bila vse prej kot uspešnica, predvsem zato, ker izvajalci niso bili dorasli svoji nalogi. Šele leta 1895 je tako Labodje jezero dočakalo izvedbo, kakršno si zasluži in ki je bila sprejeta s silnim navdušenjem, najbrž tudi zato, ker je koreografija v ospredje postavila razdvojenost glavne junakinje. Odette, krhko in pasivno dekle, strto pod težo svoje nesrečne usode, pooseblja sveto, samozavestna in nevarna femme fatale Odile pa posvetno ljubezen.

Odette in Odile sta beli in črni labod
Glavna vloga v Labodjem jezeru je ena najzahtevnejših ženskih baletnih vlog, saj se Odette in Odile, beli in črni labod, ki sta podobi ene in iste ženske, predstavljata z različnima značajema in različnima plesnima tehnikama. Zahtevna je tudi vloga drugega glavnega protagonista baleta, princa Siegfrieda. Labodje jezero se začne prav s praznovanjem njegovega rojstnega dne, kjer bi si moral mladi princ izbrati nevesto. Ker pa Siegfried ljubezni še ne pozna, se s prijatelji raje odpravi na lov.

Je ljubezen močnejša od sovražne usode?
Pot jih popelje mimo skrivnostnega jezera, na katerem se zvečer prikaže jata labodov. Vodi jih princesa Odette, ki jo je zlobni čarovnik von Rothbart začaral v laboda, le ponoči pa dobi nazaj svojo podobo. Čarovnikov urok bo lahko prelomil le nekdo, ki bo Odette srčno ljubil. Princ Siegfried se zaljubi vanjo, ji obljubi zvestobo in pomoč, a proti jutru, ko Odette spet postane labod, se ločita. Naslednji dan princ spozna veliko tujih princes, in ko se prikaže Odette - seveda zelo podobna Odile -, je prepričan, da je prišla njegova izvoljenka. Obljubi ji poroko, a takrat pride tudi prevarana Odette in mu očita, da je prelomil obljubo večne zvestobe. Od tu naprej sledi več mogočih nadaljevanj, od romantične do tragične različice konca. Katerega so izbrali ruski umetnosti drsalci, vam tukaj ne bomo izdali.

Nekdaj vrhunski športniki, danes baletniki na ledu
Treba pa je povedati, da je večina drsalcev, ki jih boste nocoj videli v Ljubljani, nekoč osvajala ruske in mednarodne medalje v umetnostnem drsanju - ljubitelji športa gotovo poznajo evropsko prvakinjo Olgo Ivanovo in olimpijca Andreja Stroganova. Da so elemente atletskega umetnostnega drsanja lahko združili z eleganco klasičnega ruskega baleta, je poskrbel koreograf Konstantin Rassadin, ki se lahko pohvali, da je sodeloval z baletnimi zvezdami, kakršne so (bili) Rudolf Nurejev, Mikhail Barishnikov in Natalia Dudinskayeva.
Ana Jurc

Zaradi zanimanja za predstavo so v Hali Tivoli že popoldne oddrsali matinejo, s katere so tudi spodnji utrinki.