Očitno je bil trud, ki ga je skladatelj in dirigent Lorin Maazel vložil v pisanje partiture za opero 1984, bolj ali manj zaman. Foto: epa
Očitno je bil trud, ki ga je skladatelj in dirigent Lorin Maazel vložil v pisanje partiture za opero 1984, bolj ali manj zaman. Foto: epa

Guardianovega kritika je razjezila obupno slaba glasba, ki si nikakor ni zaslužila krstne izvedbe v tako prestižni operni hiši, oblatil pa je tudi libreto, ki naj skoraj ne bi mogel vsebovati večje "koncentracije" klišejev in izvirnemu besedilu Georgea Orwella ne seže niti do gležnjev.

Hitra prehrana in aditivi
V Daily Telegraphu so opero preprosto označili kot zmes hitre prehrane in aditivov, ki pa, čeprav brez umetniške vrednosti, vsaj ne zapade v monotonost in zmore zabavati občinstvo. Zasluge za to naj bi šle predvsem odlični produkciji Roberta Lepagea in dirigiranju Lorina Maazela, ki iz glasbenikov vedno zmore izvabiti le najboljše.

Opera je tako še en dokaz, da naj Maazel, ki se je v svetu klasične glasbe uveljavil predvsem kot mojstrski dirigent, raje vihti taktirko in notni zvezek za nekaj časa pusti ležati pod posteljo. Seveda pa je za brezhibno izvedbo sicer povprečne partiture zaslužen tudi orkester Kraljeve opere, ki velja za enega najboljših na svetu.

"Frfotavi" gospodarji opere
Britanski mediji so se seveda takoj spotaknili ob finančno konstrukcijo produkcije. Opera 1984 je bila namreč eden največjih letošnjih zalogajev Kraljeve opere. Žurnaliste, ki bi zmoto vodij opere še odpustili, pa je najbolj zmotilo to, da tako prestižna opera pristane na drag projekt, ki si ga zamisli nekdo, ki ni še nikoli napisal opere. Kdor upravlja z denarjem davkoplačevalcev, se namreč ne bi smel podajati v tako tvegane posle.