Pesmi Charlesa Bukowskega doživljamo kot kratke zgodbe. V eni, na primer, oriše intimno razmerje postaranega para nasproti si sedita tujca, ki si v usta bašeta toast, povsod po Ameriki podobna zgodba, zastarela življenja, ki slonijo drugo proti drugemu in ni kam iti. Foto: Peter Uhan/SMG
Pesmi Charlesa Bukowskega doživljamo kot kratke zgodbe. V eni, na primer, oriše intimno razmerje postaranega para nasproti si sedita tujca, ki si v usta bašeta toast, povsod po Ameriki podobna zgodba, zastarela življenja, ki slonijo drugo proti drugemu in ni kam iti. Foto: Peter Uhan/SMG
Smrt kadi moje cigare/SMG
Predstavo v živo spremljajo glasbeniki Sebastijan Duh, Zlatko Kaučič, Jošt Drašler in Boštjan Gombač. Foto: Peter Uhan/SMG
Smrt kadi moje cigare/SMG
V Smrt kadi moje cigare pravi se spomni, kako je stradal za svojo umetnost, za svojih prekletih pet minut, pet ur, pet dni, in na koncu ugotovi: 'dobil sem svojih 5 prekletih minut in dost več'. Foto: Peter Uhan/SMG

Predstava Slovenskega mladinskega gledališča prinaša uglasbeno poezijo Bukowskega, ki je v samoti napisal 36 zbirk poezij. Tak človek, razmišlja režiserka, je že moral nujno izraziti svoja čustva in očitno ni imel s kom govoriti o njih. Potreba po izražanju se je porodila iz velike tišine in osamljenosti. Danes ga poznamo kot trmastega, samodestruktivnega pisatelja, ki je pisal o seksu, prijateljicah noči, konjskih dirkah, alkoholu in klatežih. Vendar ob branju njegove poezije se zdi, da smo nepravični in površni, ko ga obtožujemo ekshibicionizma in šokantnosti, meni Djilasova.

Pred predstavo ste klepetali z režiserko Ivano Djilas. Vabljeni k branju.

V predstavi se je zato skušala izogniti klišejem o Bukowskem in vstopiti v njegovo intimno plat. Bukowskega je označila kot prvega emancipiranega moškega, ki si je upal govoriti o svojih čustvih. "Danes ni lahko biti moški. Navodila so nejasna: ne bodi kot oče, nisi več samo ti tisti, ki služiš denar, deli si delo doma, vozi otroke z vozičkom in jih vzgajaj, bodi zanesljiv in čuteč ... Ni enostavno ...," nam je režiserka povedala v MMC-jevi klepetalnici.
Na zvočni ekskurziji ob poeziji Bukowskega
Pesmi je prevedel Branko Završan, pod glasbo se podpisujejo Boštjan Gombač, Sebastijan Duh, Zlatko Kaučič in Jošt Drašler. Predstavo so začeli ustvarjati pred več kot letom dni, najprej so delali sami, nato so se povezali s SMG-jem, pojasnjuje Gombač. Pri ustvarjanju glasbe so se držali vodila, da morajo najti svojo zvočnost, svoj ključ, zato so se skupaj podali v zvočno ekskurzijo. V predstavi igrajo Janja Majzelj, Ivo Godnič in Blaž Šef, na odru pa jih v živo spremljajo Sebastijan Duh, Zlatko Kaučič, Jošt Drašler in Boštjan Gombač, ki se jim pridruži tudi z vokalom. Kostumografka je Jelena Proković, Djilasova je pri predstavi sodelovala tudi kot scenografinja.
O univerzalnih problemih človeštva
Igralki Janji Majzelj Bukowski, dokler ni začela sodelovati pri predstavi, ni bil všeč. Zdaj je svoje mnenje spremenila, saj ga razume in spoznava, da pravzaprav govori o univerzalnih problemih človeštva.
Obsežen literarni opus Bukowskega zajema več tisoč pesmi, na stotine kratkih zgodb in šest romanov. Pisal je zlasti o družbenem in kulturnem okolju domačega Los Angelesa ter življenju na robu družbe. Dela, v katerih piše o ženskah, alkoholu, neznosnosti dela in tudi o samem pisanju, so prevedena v številne jezike seznami izdanih del pa se skoraj vsako leto pridruži še kakšna posthumna izdaja - do zdaj številne zbirke pesmi, dve knjigi pisem, zbirka kolumn in dnevnik.
Na premiri predstave Smrt kadi moje cigarete
Na premiri predstave Smrt kadi moje cigarete