Premiera predstave v režiji Anje Suša in po besedilih Agnieszke Jakimiak in Toma Silkeberga bo nocoj v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG).

S stališča gledališča, ki ga Platon kritizira
Platonova Država velja za eno najbolj znanih filozofskih besedil vseh časov. Ustvarjalci predstave v SMG so to besedilo vzeli kot navdih. Kot je režiserka povedala ob predstavitvi, se jim je zdelo zanimivo na to slovito besedilo pogledati iz današnjega zornega kota in pa tudi, paradoksalno, s stališča gledališča, ki ga Platon tako ostro kritizira. Levo usmerjenega filozofa Alaina Badiouja so v proces vključili nekoliko pozneje, saj je ustvaril svojevrstno priredbo Platonovega dela, navdih pa so našli tudi pri drugih avtorjih.

Cilj ustvarjalcev predstave, ki prihajajo iz različnih držav in kulturnih okolij, je predvsem spregovoriti na temo vloge države danes. Kot izhodišče so vzeli misel, da živimo v obdobju razočaranja in nezaupanja v družbo in samo državo. Kot "državo", ki jih povezuje in s katero se je ta trenutek smiselno ukvarjati, pa so določili Evropsko unijo.

Replika prostora, v katerem je bila podpisana maastrichtska pogodba
Zanimivo je, da so sceno zasnovali kot repliko prostora, v katerem je bila podpisana maastrichtska pogodba. Gre za kraj oziroma nekraj, kjer se je leta 1992, ob razpadanju Jugoslavije, vse začelo in jo imajo po besedah režiserke tudi danes za študijo primera, ko beseda teče o potencialnem razpadu EU-ja.

Predstavo sestavljata dva dela, za katera sta besedili prispevala Agnieszka Jakimiak in Tom Silkeberg. Mlada poljska dramatičarka je v ospredje svojega dela postavila pojem utopije. Po pojasnilu Anje Suša je skušala Agnieszka Jakimiak v javnem življenju najti ekvivalent za arhetipe, ki se pojavljajo v Platonovi Državi, in jih postaviti v kontekst Evropske unije. Tako je denimo Glavkan v besedilu predstavljen kot Theresa May, Sokrat kot filozof Slavoj Žižek, Polemarh pa kot sodobni umetnik Janez Janša.

V svetu senc
Tom Silkeberg je v besedilu za drugi del predstave za izhodišče vzel znano Platonovo prispodobo o votlini, ki, kot je avtor pojasnil v gledališkem listu, ponazarja Platonovo prepričanje, da živimo v svetu senc in da je prava resničnost nekje drugje – "torej analogijo, za katero lahko trdimo, da v enakem obsegu velja še danes". Silkeberg v besedilu navaja nekaj ključnih dogodkov iz sodobne zgodovine, kakršni so Arabska pomlad, gibanje Occupy in pokol v kinu v Koloradu.

V obeh delih predstave igrajo Primož Bezjak, Damjana Černe, Željko Hrs, Draga Potočnjak, Robert Prebil, Vito Weis in Nika Rozman kot gostja.