Zgodba opere temelji na grški mitološki zgodbi o ljubezni med boginjo Eos in trojanskim princem Titanom.
Opera, v kateri nastopata Nuška Drašček kot Eos ter Martin Sušnik v vlogi Titana, na poetičen način odpira večna vprašanja o nesmrtnosti in minevanju, v prispodobi pa tudi o izvoru in titanski moči glasbe, piše na spletni strani Festivala Ljubljana, v okviru katerega bo nocojšnja premiera.
Zašel je vame, da sem razumela mrak, ki se bogovom skriva, / vonj po umiranju in klitju, hrbtenico časa, / resnično vrtenico biti.
Prešeren, ponekod solistični rog
Glasba v operi je subtilna, kot da bi bistrila prostor, v katerem se zvok zgošča in redči. Boginjo Eos, božansko personifikacijo Zarje, ponazarja prešeren, ponekod solistični rog, ki se približuje mezzosopranu. Droben zvok flavte ali pikola pa odslikava pojemajoči tenor, Titana, ki se komaj zmore uveljaviti v primerjavi s samozavestnim ženskim glasom.
"Čeprav se zdi, da ona obvladuje moško osebnost, pa on v njej občuduje njeno ženstvenost. Glasba je vodnica dogajanja, pogosto ogrnjena v temperamentno erotičnost, včasih pa nežna in občutljivo spevna. Na nebu je Zora ‒ hrepenenje, stvarnost, božanskost. Na zemlji je človek Titan močna osebnost, ki pa se stara. Zora ga iskreno ljubi in občuduje, a ugašajočemu starcu ne preostane drugega kot usoda drobnega, posušenega črička, edino, kar mu lahko omogoči boginja," vsebino povzemajo pri Ljubljana festivalu.
Performerja v predstavi sta Simona Kočar in Matej Voušek. Režirala je Eva Hribernik. Dirigent je Simon Krečič. Komorni ansambel sestavljajo Matej Zupan (flavta), Jože Kotar (klarinet), Janez Podlesek (violina), Igor Mitrović (violončelo), Marko Arh (rog), Luca Ferrini (čembalo) in Franci Krevh, (tolkala). Za vizualno podobo predstave sta poskrbela Anjana Pavlič in Jaro Ješe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje