V Teatro Metastasio Stabile della Toscani v Pratu jo bodo do 10. marca v okviru abonmaja uprizorili štirikrat. Gre za prvo sodelovanje med gledališčema, kot pravijo v ljubljanski Drami, pa tudi izjemen primer, da se je priznano italijansko gledališče odločilo uvrstiti v svoj abonma slovensko predstavo. To bo že 142. ponovitev uprizoritve, ki je prejela številne domače in tuje nagrade ter ima za seboj vrsto pomembnih mednarodnih gostovanj.

Navdušila že lani v Bogoti
Lani je predstava, v kateri nastopajo Jernej Šugman, Janez Škof, Alojz Svete in Boris Mihalj ter pianist Jože Šalej, vzbudila zanimanje mednarodnega občinstva z udeležbo na 13. Ibero-ameriškem gledališkem festivalu Bogota 2012 v Kolumbiji, kjer so jo svetovni gledališki kritiki proglasili za eno od šestih najzanimivejših festivalskih odkritij.
Odličen Jernej Šugman
Predstavo Ko sem bil mrtev so si lani ogledali tudi obiskovalci 19. mednarodnega festivala malih odrov Reka, kjer je Jernej Šugman za vlogo Tašče prejel nagrado Veljka Maričića za najboljšo moško vlogo, in avgusta na 7. festivalu sredozemskega gledališča Purgatorije 2012 v Tivtu v Črni gori, kjer ji je strokovna žirija podelila nagrado za najboljšo uprizoritev, Jerneju Šugmanu pa nagrado za igralsko bravuroznost.
Po Italiji še dva postanka v Franciji
Šugman je bil za vlogo Tašče nagrajen tudi z Borštnikovo nagrado, predstava je prejela še nagrado žlahtna komedija po izboru strokovne žirije Dnevov komedije 2011, Diego de Brea pa je na festivalu postal žlahtni režiser. Po gostovanju v Toskani se ljubljanski gledališčniki odpravljajo še v Francijo, kjer se bodo predstavili na festivalu Čas podob v pariškem Centquatru in Prehodih 2013 v Metzu, prav tako pa so prejeli tudi vabilo na mednarodni festival v Južni Ameriki.
Ko sem bil mrtev, ki temelji na enem prvih filmov slovitega nemškega režiserja Lubitscha (veljal je za izgubljenega, njegovo odkritje pa je je bil velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke), sledi moškemu, ki napove svojo smrt, zatem pa izgine in se znova pojavi z lažno identiteto. Duh dvajsetih let prejšnjega stoletja poleg kostumov Bjanke Adžić Ursulov poustvarjajo nema igra, nostalgični filmski nadnapisi ter v živo odigrana glasbena spremljava pianista in skladatelja Jožeta Šaleja.