Še pred prvimi tremi premierami nove gledališke sezone, ki jih v SNG Drama Ljubljana pripravljajo ta mesec, se bodo v prologu v novo gledališko sezono ozrli v lastno preteklost. Prolog v sezono 2016/17, kot so ga poimenovali, začenjajo drevi ob 20.30 s koncertom skupine Orkestrada in ponovnim odprtjem Drama Kavarne. V prihodnjih dneh se bo do 16. septembra zvrstilo še nekaj drugih dogodkov, osrednja pozornost Prologa pa velja večernim projekcijam posnetkov osmih legendarnih uprizoritev Drame, katerih posnetke hrani Arhiv RTV Slovenija.

Večerne projekcije na vrtu za Dramo, v primeru dežja v Drama Kavarni, bodo obudile spomin na uprizoritve, ki so svoje odrsko življenje že končale, a so za mnoge še vedno žive. S programom, ki bo potekal pod krovnim naslovom Arheologija gledališča, bodo gledalci lahko odkrivali delčke preteklosti gledališča, njegove vrhunce, in igralce, ki so ali še vedno ustvarjajo na tem ali drugih odrih po Sloveniji.
Arheologija gledališča napoveduje tudi 150-letnico Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, ki jo bodo v gledališču praznovali z različnimi prireditvami v letu 2017.

Lazarjeve skušnjave in Molièrove komične zvijače
Prva bo v torek projekcija legendarne krstne uprizoritve igre Žabe Gregorja Strniše v režiji Mileta Koruna in z izvirno glasbo Alojza Srebotnjaka iz sezone 1970/71. Mojstrski verzi in ironično dramatična zgodba berača Lazarja, ki proda svojo dušo hudiču, da bi dobil lepo Evico, so danes del sodobne domače klasike, ob svojem nastanku pa so pomembno poglabljali senzibilnost in dojemljivost gledališčnikov in dramskega občinstva. Uprizoritev se je zapisala v spomin tudi po močni igralski zasedbi. V njej so nastopili Polde Bibič, Janez Hočevar in Svetlana Makarovič v alternaciji z Majdo Kohek.

Eno sezono pozneje je posebno mesto v repertoarju ljubljanske Drame zavzel avstrijski gost Peter Lotshack z režijo Molièrovih besedil Improvizacija v Versaillesu in Skapinove zvijače. Prva slovenska uprizoritev obeh besedil je komedijskega klasika približala sodobnemu občinstvu. Vpogled v dramsko delavnico starega mojstra in razigrana uprizoritev Skapinovih zvijač sta ga privabljali kar nekaj sezon, nekatere replike v izvedbi legendarnih dramskih igralcev pa so celo "ponarodele". Aleksander Valič, Lojze Rozman, Mila Kačič, Marjan Hlastec, Branko Miklavc so skupaj z mladimi Borisom Cavazzo, Kristijanom Muckom, Alijem Ranerjem, Mojco Ribič, Marijano Brecelj in Lenčo Ferenčak ustvarili energično, duhovito, sproščeno uprizoritev, ki je potrdila prepričanje dramaturga Janeza Negroja, da je treba Molièra brati in uprizarjati drugače, v skladu z novim "družbenim kontekstom", z drugačnim "človeškim in estetskim vzdušjem".

Zidovi, jezni mladeniči in absurd Godota
V petek bo arheologija gledališča preskočila v sezono 1988/89 s krstno uprizoritvijo Jovanovićeve enodejanke Zid, jezero v režiji Dušana Jovanovića. Zgodba zakoncev, ki sta svoj svet ločila z zidom, je bridka, duhovita, tragikomična analiza zapletenih medsebojnih razmerij, kjer je ljubezen tudi boj za premoč in prevlado. Sugestivne igralske stvaritve Milene Zupančič, Radka Poliča, Polone Vetrih in Aleša Valiča so skozi intimne zgodbe podale univerzalno podobo razdiralnih človeških strasti, ki vodijo v osamljenost, izolacijo in ne nazadnje v smrt.

Drugi teden prologa bo začela znamenita igra Johna Osborna Ozri se v gnevu, ki jo je v sezoni 1996/97 režiral Janez Pipan. Njegova natančna režija in mojstrski deleži igralcev Igorja Samoborja, Bojana Emeršiča, Nataše Ralijan/Maje Sever, Jette Ostan Vejrup in Janeza Albrehta so igri o prototipu jeznega mladeniča v novem prevodu Darje Dominkuš podelili novo aktualnost in pokazali, da Osbornova vivisekcija družbenih in intimnih odnosov še zmeraj boleče zadeva v živo.

Pogled v zgodovino vrhuncev ljubljanske Drame bo nadaljevala klasika drame absurda, Čakajoč Godota Samuela Becketta v režiji Dušana Jovanovića na scenografiji Mete Hočevar. Uprizoritev iz sezone 1999/2000 prinaša pravšnji odmerek Beckettovega humorja, absurdne transcendence in gledališke magije. Legendarne vloge so oblikovali Bojan Emeršič in Gregor Baković kot Estragon in Vladimir, Jernej Šugman kot Pozzo, Alojz Svete kot Lucky in Mojca Fatur kot Deček.

Elizabetinske tragedije in slovenske romantične duše
Arheologijo gledališča bosta sklenila posnetka uprizoritev iz 21. stoletja: Edvard Drugi Christopherja Marlowa v režiji Diega de Bree iz sezone 2004/05 ter Cankarjeve Romantične duše režiserja Sebastijana Horvata iz sezone 2006/07. Edvard Drugi je silovita tragedija, ki snov zajema iz dramatičnosti časa elizabetinske Anglije. Marlow je v močnih dramskih prizorih zastavil situacijo, ki vodi v zaroto. Kralj Edvard namreč zaradi svoje silovite ljubezni do povzpetnika Gavestona tej ljubezni podredi sleherni politični račun in interes. Od čezmerne naklonjenosti, ki ji podreja vso državo, ga ne morejo odvrniti ne osramočena kraljica ne ogorčeni visoki plemiči.

Cankar je Romantične duše ustvarjal po vrnitvi z Dunaja in v drami s širokimi zamahi izrisal družbeno in politično realnost Slovenije prek predzgodbe idealne ljubezni dr. Mlakarja in Pavle Zarnikove ter vrste stranskih oseb. Uprizarjanje te Cankarjeve drame še vedno pomeni vračanje k izhodišču sodobne slovenske dramatike in spraševanje o sodobnih uprizoritvenih možnostih slovenske dramatike nasploh. Postavitev Sebastijana Horvata je s posebej zanimivimi uprizoritvenimi in scenografskimi prijemi (kot scenografka je sodelovala Petra Veber) v ospredje postavila iskanje vere v prihodnost in utopijo, v tem iskanju so se izkazali Uroš Fürst kot Dr. Mlakar, Marko Mandić kot Dr. Strnen in Saša Mihelčič kot Pavla Zarnikov, kakovost uprizoritve pa je potrdila tudi Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev na 38. Tednu slovenske drame.

Mariborski pisatelji in dramatiki, poezija in Zaljubljenci
Poleg posnetkov gledaliških vrhuncev iz Arhiva RTV Slovenija bo Dramin Prolog postregel še z nekaj pogovornimi dogodki – srečanje mariborskih pisateljev in dramatikov Toneta Partljiča, Zdenka Kodriča in Roka Vilčnika ter predstavitev pesniške zbirke Vena Tauferja Telemahovi komentarji.

V Knjigarni Konzorcij pa bodo s pogovorom o Goldonijevih Zaljubljencih napovedali prvo premiero letošnje sezone, poimenovane Utopija. O zabavni prigodi mladega para, ki predstavlja tudi vivisekcijo znevrotiziranih in s potrebnimi in nepotrebnimi skrbmi obremenjenih medčloveških odnosov, se bodo pogovarjali dramaturginja v ljubljanski Drami Darja Dominkuš, režiser uprizoritve Paolo Magelli, dramaturginja uprizoritve Željka Udovičić Pleština, prevajalca Jaka Fišer in Srečko Fišer ter igralska zasedba Zaljubljencev, ki bodo premierno na velikem odru ljubljanske Drame zaživeli 17. septembra.