Direktor gledališča Marcel Bozonnet je umik Handkejeve drame iz programa utemeljil z navzočnostjo Petra Handkeja na pogrebu nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Proti umiku so do zdaj protestirali že mnogi umetniki, med njimi Michael Haneke, Emir Kusturica in Elfriede Jelinek. Oglasili so se tudi iz Handkejeve založbe Suhrkamp in Berlin Esenbla. Z umikom se ne strinja niti francoski kulturni minister Renaud Donnedieu de Vabres, ki se namerava z Handkejem tudi osebno sestati.

Handke, ki je z umikom svoje drame z gledališkega programa zelo nezadovoljen, naj bi o Miloševiću govoril kot o človeku, ki je branil svoj narod. Njegove domnevne besede je objavil časnik Nouvel Observateur, Handke pa je napisano že zanikal.

Ni cenzura!
Bozzont očitke o cenzuri, ki prihajo z različnih strani, zavrača. Meni, da so Handkejeve besede ob Miloševićevem grobu nezaslišane, zato drame tega avtorja ne more sprejeti v svojem gledališču.

Mnenja se krešejo
V založbi Suhrkamp menijo, da Bozonnetovo dejanje nasprotuje vsemu, kar predstavlja svobodno družbo, predvsem pravici do svobodnega izražanja mnenj. Do umika je prav tako kritičen Claus Peymann, ki meni, da je le ta "šokanten in enkraten primer kulturne cenzure", saj je namreč umaknjena Handkejeva drama prežeta z globoko človečnostjo.

Režiserja Emir Kosturica in Mladen Materič imata odločitev pariškega gledališča za kulturni škandal evropskih razsežnosti. Sprašujeta se, ali je neudeležba na Miloševićevem pogrebu pogoj za prihod na odrske deske Comedie Francaise.

Bozzonetov zaveznik
Bozzonetove odločitev pa je podprl Jaques Blan, direktor Narodnega gledališča v Brestu, češ da je Handke "sramota za evropsko gledališče", zato je predlagal prepoved igranja Handkejevih dram v eni sezoni.