Premiera prve slovenske uprizoritve drame Bog bo drevi ob 20. uri v Mali Drami na Litostrojski 56.

Etični svet obravnava primer 78-letnega Richarda Gärtnerja, ki želi svoje življenje zaključiti s pomočjo zdravnikov. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Etični svet obravnava primer 78-letnega Richarda Gärtnerja, ki želi svoje življenje zaključiti s pomočjo zdravnikov. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan

Znani berlinski odvetnik in književnik Ferdinand von Schirach (1964) se je v drami Bog, ki jo je napisal leta 2020, posvetil aktualni etični dilemi – vprašanju zdravniške pomoči pri umiranju. Gledalci so priča zasedanju etičnega sveta, ki obravnava primer 78-letnika, ki želi svoje življenje zaključiti s pomočjo zdravnikov. Etični svet medse povabi strokovnjake z različnih področij.

Pravni, medicinski, teološko-etični kot tudi filozofski vidik evtanazije
Po besedah ravnateljice Drame Vesne Jurce Tadel je tematika trenutno izjemno aktualna tudi v slovenski družbi. Posebna dragocenost besedila je po njenem mnenju, da se ne postavlja na nobeno stran, temveč poskuša tematiko osvetliti z vseh možnih vidikov. Kot je še dodala, želijo gledalcem z uprizoritvijo omogočiti, da slišijo različne argumente, saj je po njenem omenjena tematika v medijih pogosto obravnavana pristransko.

Po besedah režiserja Petra Petkovška je dramsko besedilo ustvarjalce uprizoritve pritegnilo s svojo kompleksnostjo, raznolikostjo in niansiranostjo argumentov, ki tematiko osvetlijo s pravnega, medicinskega, teološko-etičnega in filozofskega vidika. Ker pa iz razprav o tej temi pogosto izpadejo tisti, ki pravzaprav hodijo skozi te izkušnje in so v položaju, da se sprašujejo ali odločajo o tem, ali bi si želeli pomoč pri samousmrtitvi, ali pa temu nasprotujejo tako zase kot za svoje bližnje, so poskušali dati večji poudarek protagonistu drame Richardu Gärtnerju, ki ga upodablja Ivo Ban. Ena od posebnosti predstave je, da je ob koncu z glasovanjem vanjo vključeno tudi občinstvo.

Ali ima človek pravico, da odloča o lastni smrti?
Dramaturginja Eva Kraševec poudarja, da je za samo izhodišče igre ključna siva cona, v kateri je zastalo pravno urejanje tega področja v Nemčiji. Ob tem poudarja, da je želja prosilca za predčasno smrt zelo osebna in temelji na osebni izkušnji. Sam sicer ni bolan niti nima psihičnih težav. Ima pa za seboj težko izkušnjo počasnega in bolečega umiranja za rakom žene Elisabeth, ki se je v najtežjem obdobju bolezni obrnila na zdravnike, naj ji pomagajo umreti, a njene prošnje niso uslišali. Za pomoč pri končanju življenja je prosila tudi svojega moža, ki ji ni niti znal niti zmogel pomagati. Sam zdaj želi najti pot, kako to pravico omogočiti zase in tudi širše, za vse ljudi. Von Schirach je tako dramo postavil v polje filozofije eksistencializma. Zanima ga predvsem, ali ima človek pravico, da odloča o lastni smrti. Od tod tudi pomenljivi naslov igre Bog.

Po besedah Iva Bana, ki se je igralski ekipi pridružil kot gost, je besedilo v gledališkem smislu fenomenalno. Ker ima sam le tri večje tekstovne bloke, se je sprva spraševal, kaj bo v igralskem smislu počel ves čas predstave, ko poteka zasedanje etičnega sveta, a kmalu je "dobil toliko zadolžitev", da lahko nemara reče celo, da je to ena njegovih zahtevnejših vlog doslej.

Ob koncu predstave je z glasovanjem vanjo vključeno tudi občinstvo. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Ob koncu predstave je z glasovanjem vanjo vključeno tudi občinstvo. Foto: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan

Vprašanje, ki je aktualno predvsem v ekonomsko razvitejših državah
Igralka Maša Derganc je povedala, da je njena vloga odvetnice Biegler pravzaprav vloga, ki uprizarja avtorja samega, kar jo je spodbudilo, da je raziskala njegovo življenje ter ugotovila, da gre za zelo kompleksen lik. Svoj lik je sicer opisala kot zelo pristranski, saj zelo zavzeto opravlja svoje delo za svojega klienta. "Čigavo je naše življenje? Je od Boga? Je od države, družbe, družine, prijateljev? Ali pa je samo naše?" je ena od replik njenega lika. Igralec Saša Tabaković, ki upodablja teološkega izvedenca Thiela, je med drugim poudaril, da je vprašanje prostovoljnega končanja življenja aktualno predvsem v ekonomsko razvitejših državah.

Poleg omenjenih v predstavi igrajo še Maja Sever, Barbara Žefran, Pia Zemljič, Veronika Drolc in Primož Vrhovec k. g. Besedilo je iz nemščine prevedla Mojca Kranjc, avtorji priredbe prevoda so ustvarjalci uprizoritve. Avtorsko ekipo sestavljajo še lektor Arko, avtor videa Urban Zorko, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja in oblikovalka maske Gordana Bobojević, skladatelj Peter Žargi in oblikovalec svetlobe Dani Žorž.