Oblasti so preiskale gledališče in direktorjevo stanovanje, ustavile vaje in zasegle telefone igralcev.

Serebrenikova so policisti po večurnem preiskovanju njegovega stanovanja pridržali zaradi zaslišanja. Direktor je priča v primeru ukradenega denarja, ki ga je ruska vlada namenila za umetnost.

"Kar so naredili direktorju, ni bilo prav," je novinarjem po poročanju tiskovne agencije Interfax dejal generalni direktor Bolšoj teatra Vladimir Urin. Urin, ki redko komentira zadeve, ki se ne tičejo Bolšoja, je po lastnih trditvah pisal predsedniku Vladimirju Putinu in protestiral nad načinom preiskave.

Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov sicer pravi, da Kremelj ni dobil takšnega poziva, obenem je zanikal, da bi bilo na preiskavi kaj neobičajnega.

Izpuhtelo 200 milijonov rubljev
Policija je sicer aretirala dva človeka, povezana z goljufijo, so potrdili moskovski preiskovalci: računovodjo in nekdanjega direktorja družbe, ki jo je ustanovil Serebrenikov. Sumijo ju, da sta prerazporedila približno 200 milijonov rubljev (3,5 milijona dolarjev) državnih sredstev, ki so bila med letoma 2011 in 2014 namenjena popularizaciji umetnosti.

Protesti pred gledališčem
Pred Gogoljevim gledališčem se je že v torek zvečer zbralo več deset podpornikov. Nekateri so racijo ocenili za politično motiviran napad na umetnost, Kremelj pa je zanikal, da bi šlo za kar koli političnega.

"Kiril Serebrenikov ni neki začetniški umetnik, temveč ponos Rusije in zelo znan v svetu," je pred gledališčem poudaril slavni filmski režiser Fjodor Bondarčuk in racijo označil za nezaslišano. Na spletni strani Afisha, posvečeni umetnosti, pa so zapisali, da je "Kiril Serebrenikov neprijeten" za oblast in domnevno goljufijo opredelili za absurd.

Gogoljev center je v preteklosti že bil tarča konservativnih aktivistov, ki so pred gledališčem celo postavili golo silhueto Serebrenikova. Ruski minister za kulturo se je tudi javno kritično opredelil do njegovih uprizoritev.

Gledališkega in filmskega režiserja Serebrenikova so za vodjo gledališča iz sovjetskega obdobja imenovali leta 2012. Nepriljubljeno ustanovo je prelevil v sodobno prizorišče, ki uprizarja njegova lastna dela in gosti filmske ter plesne festivale. Leta 2015 je v Bolšoju postavil balet Junak našega časa po klasičnem romanu Mihaila Lermontova; v uprizoritev je vključil plesalce na invalidskih vozičkih.