Predstavo je na oder postavil Dušan Mlakar, ki se je z Goldonijem ukvarjal prvič. Po besedah umetniškega direktorja MGL-a Borisa Kobala, gre za predstavo, ki nakazuje problemsko usmeritev repertoarja letošnje sezone - človekovo razdvojenost. Vedra rokokojevska komedija skozi model dvojčkov podaja podobo grozovitih dejanj, ki jih je človek sposoben narediti zaradi zaljubljenosti.

V vlogi dvojčkov, bistrega in uglajenega Zanetta ter neumnega in neotesanega Tonina, se je preizkusil Gregor Čušin, v predstavi pa nastopajo še Janez Starina, nova članica ansambla Petra Veber Rojnik, Milan Štefe, Uroš Smolej, Mirjam Korbar Žlajpah, Gaber K. Trseglav, Matjaž Turk, Iva Krajnc, Jaka Lah, Ivan Jezernik k.g. in Tomaž Pipan. Za scenografijo, ki je bolj v duhu kot likovno prilagojena commedii dell'arte, je poskrbela Slavica Radovič. Ob tem je skušala oblikovati scenografijo, ki ne deluje preveč agresivno, ampak igralce le podpira. Prvo poslovenjenje komedije je delo Srečka Fišerja.

Potrebna močna fizična kondicija
Po besedah režiserja priprave na takšno komedijo nikakor niso enostavne, saj zahtevajo od igralcev izjemno verbalno in fizično kondicijo. "Beneška dvojčka sta polna pasti, ta komedija je od igralske ekipe zahtevala precej samoodpovedovanja, trdega dela, na koncu pa mora biti vse skupaj videti lahkotno, nezahtevno in neobvezno," je o predstavi še povedal Mlakar.

Med rokokojem in sodobnostjo
Ob postavljanju Beneških dvojčkov na oder pa se je režiser ukvarjal tudi z dilemo, kako danes uprizarjati klasična besedila, iskati povezave s sodobnim časom v izpovednem kot stilno-likovnem smislu in zlasti do kakšne mere tekst posodobiti, da ostane dovolj zvest avtorju, hkrati pa zanimiv za današnjega gledalca. V tem kontekstu si je avtor glasbe Mirko Vuksanovič tudi prizadeval, da glasba ne bi bila preveč rokokojska, saj mora biti po njegovem prepričanju mlada. Glavni igralec je v svoji vlogi poudaril vzpostavljanje stika z občinstvom, da bi ob tem spoznal, kašno je dojemanje gledalcev in kako se jim bo treba še prikupiti.

Opus Dušana Mlakarja, ki je bil leta med letoma 1967 in 1972 umetniški vodja in direktor Slovenskega mladinskega gledališča, obsega več sto kot sto režij, med katerimi je tudi več krstov slovenskih dramskih besedil in uprizoritev slovenske dramatike.