Z uprizoritvijo Nekropole, ki jo je po romanu Borisa Pahorja priredil in zrežiral Boris Kobal, se je končno zgodilo težko pričakovano kulturno in politično dejanje. Pred polno dvorano, kar pomeni več kot 1.200 gledalcev, so po dolgem času znova odigrali predstavo v slovenskem jeziku, kar po mnenju župana Ljubljane pomeni neko novo obliko sožitja, to je potrdil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza: "Trst je sinoči naredil velik korak proti Slovencem, ki jim je dolga leta delal krivico. Če je to začetek boljšega sodelovanja, je to res prava pot."

Velik korak, a le kamenček v mozaiku
Režiser predstave Boris Kobal pa je po uprizoritvi za TV Slovenija povedal, da je Nekropola kamenček v mozaiku, še en korak naprej v politični relaksaciji. Ne glede na to, da gre morda le za kamenček v mozaiku, pa je tako dober sprejem Nekropole v Trstu velik korak naprej, tudi zato, ker se je ta zgodila na odru najuglednejšega tržaškega gledališča. Zgodilo se je to, kar so si zlasti tržaški Slovenci, med njimi v prvi vrsti Boris Pahor, želeli že dolgo.

Občinstvo je pozdravil gostitelj, intendanto Antonia Calende, ki mu je sledil slovenski pozdrav župana Roberta Dipiazze in pozdrav ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Napovedala sta, da se začenjajo novi stiki med mestoma in končno tudi med državama. Po koncu predstave pa je sledil še nagovor Borisa Pahorja, ki je priložnost vzel za novo iztočnico in še večjo pripadnost Trstu.

Pahorjevo slogovno najbolj izstopajoče delo
Dramatizacija istoimenskega romana je nastala v sklopu Svetovne prestolnice knjige v Ljubljani, premiero pa doživela na začetku junija na Ljubljanskem gradu. Režiser Boris Kobal je tedaj dejal, da je želel Pahorjev odmevni trikratni 'ne' fašizmu, nacizmu in komunizmu prenesti občinstvu, ki je tudi samo del te polpretekle režimske zgodovine. Kobal je prepričan, da je Nekropola Pahorjevo slogovno najbolj izstopajoče delo, ki govori o pisateljevi izkušnji z alzaškim koncentracijskim taboriščem Struthof, kjer je bil zaprt med vojno. Kobal je za uprizoritev Pahorjevo besedilo skrajšal in preoblikoval v pomenske sklope, ki bi zaobjeli smisel nekega časa, časa nenehnega sprejemanja dejstva smrti.

Stik med preteklimi dogodki in današnjim časom
Pavle Ravnohrib je edini govorec v predstavi, ki jo bodo spremljali italijanski nadnapisi, drugi nastopajoči so le sence, nemi turistični obiskovalci taborišča (gre za igralce Šentjakobskega gledališča). Dramaturgija je delo Klavdije Zupan, scenografija Jožeta Logarja. Glasbo v predstavi, skladbo Vocaliza Sergeja Rahmaninova, v živo izvajata sopranistka Katarina Kobal in pianist Miha Nagode. Gibanje skupine in Gospoda P, ki je kot pripovedovalec in na trenutke vodnik, stik s preteklimi dogodki, na katere ne smemo pozabiti, in sodobnim časom, ki se od spominov hote ali ne vse bolj odmika, je oblikovala Uršula Teržan.

Nekropola je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega ter Društva Celinka in KUD-a Pod Topoli.