Razstavo z naslovom Izkusi Šentjakobsko gledališče odpirajo nocoj.

Postavitev želi po eni strani predstaviti delčke iz obsežne zgodovine gledališča in po drugi obiskovalce seznaniti s posebnostmi gledališkega ustvarjalnega procesa.

Od ustanovitve do današnjega dne
"Razstavni prostor je razdeljen v več manjših postaj, v katerih obiskovalec lahko na svoji koži doživi gledališko transformacijo oziroma s svojim sodelovanjem vpliva na način percepcije razstavljenih gradiv," je zapisal direktor gledališča Milan Golob. Del razstave v steklenem atriju je namenjen poklonu vsem članicam in članom Šentjakobskega gledališča od ustanovitve do današnjega dne.

Sorodna novica Kjer sodniki, medicinske sestre in kuharji postanejo igralci: 100 let Šentjakobskega gledališča

"Ena izmed posebnosti Šentjakobskega gledališča so igralske avdicije, bodisi pri sestavljanju ustrezne zasedbe bodisi pri sprejemanju novih članov. Prav avdicija je rdeča nit, ki bo obiskovalce vodila skozi različne prostore. V vsakem izmed prostorov so razstavljeni gledališki predmeti, denimo rekviziti, besedila, plakati, kostumi, scenski osnutki, pripomočki za maskiranje in maske. Z nekaterim bodo obiskovalci lahko tudi rokovali ali si jih nadeli ter doživeli preobrazbo v odrski lik in se nazadnje na pomanjšanem odru preizkusili v branju dramskega odlomka ali pesmi," direktorjeve besede navajajo na spletni strani Šentjakobskega gledališča.

Kako poteka delo v zaodrju?
Golob piše še, da bo tako vsak, ki se bo odločil za aktivno sodelovanje, na nek način izkusil, kako poteka delo v zaodrju in kakšne vrste izkušnja je avdicija za članstvo v Šentjakobskem gledališču. Razstavo si je moč tudi samo ogledati in opazovati tiste, ki se bodo odločili za interaktivno izkušnjo. "Šentjakobsko gledališče je med vsemi slovenskimi gledališči najbolj odprto, in interaktivna razstava to odprtost še poudarja," je zaključil.

Sorodna novica Šentjakobsko gledališče tudi uradno postalo del nesnovne kulturne dediščine

Razstavo so skupaj s sodelavci gledališča zasnovale dramaturginja in gledališka pedagoginja Ira Ratej, arhitektka in scenografka Barbara Matul Kalamar in arhitektka, scenografka ter kostumografka Katja Komljanec Koritnik.

Pri snovanju razstave so imeli še posebej v mislih mlajše obiskovalce, otroke zadnjih dveh triletij osnovne šole, dijake in študente, za katere lahko ob skupinskih ogledih vsebino razstave še dodatno prilagodijo glede na starost in njihovo zanimanje za posamezne segmente gledališkega ustvarjanja.

Prve predstave na šentjakobskem odru si je med drugim ogledal tudi pesnik Srečko Kosovel. Leta 1925 je po ogledu predstave Kralj na Betajnovi v časniku Jutro zapisal: "Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni." Šentjakobsko gledališče, ki ima okoli 150 članov, na Krekovem trgu sobiva z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, neredko pa gostuje tudi v drugih slovenskih krajih in zamejstvu.

Razstava bo na ogled do 19. septembra.