Performans konceptualno izhaja iz postantropocentristične dekonstrukcije dualizma kartezijanskega pogleda na živalski stroj. Descartes razume žival kot nabor generiranih zvokov, ki izhajajo iz kompleksnega mehanizma tekočin, mišic in kosti ter je brez duše.

Človek konceptualno odsoten
Kaj je stroj kot umetna inteligenca in kako interpretirati dialog med živalsko ter umetno inteligenco? Antropoceni stroj Rekviema za prihodnost se v prisotnosti glasu in kontrapunktu pulzirajočih intervalov sklene v paradoksalni krog človekovega obstoja v brezmejnosti vesolja, je zapisala umetnica.

Navdih za predstavo izhaja iz koncepta Das Triadische Ballett Oskarja Schlemmerja, ki je zeitgeista z začetka 20. stoletja razumel skozi dva ključna sodobna tokova: mehaničnega in skozi primarne impulze, pri čemer je menil, da je v koreografijah dosegel sinergijo dionizičnega in apoliničnega ustvarjalnega principa.

Gib lutke in marionete je dojemal kot estetsko superiornega v primerjavi s človeškim, s čimer je želel poudariti, da je vsak umetniški medij umeten, kar je dosegel s stiliziranim gibom, ki ga je poenostavljal toliko časa, dokler ni spominjal na abstrakcijo giba lutke ali marionete.

Umetnico, kot je zapisala, podobno zanimata asociativna paradigma giba živali in giba stroja, saj gre za sinergična prehajanja med antropomorfnim, tehnomorfnim in zoomorfnim – formalne asociacije, ki jo vzbudi tudi lutka. Tudi pri formalnem delu učenja psov je v nenehnem ponavljanju vselej prisotna geometrija, ki spominja na mehanične gibe.

Hkrati je človekovo usmerjanje letalnikov možno razumeti kot obratno parafrazo Kantovega razmišljanja o vzgoji in izobrazbi: človek je žival, ki potrebuje učitelja/vodjo. Zato na tej točki še posebej naslavlja pogled drugega: ne samo kaj živali pomeni obstoj človeka, ampak tudi kako "monstruozen" se človek zdi umetni inteligenci?

Umetnost v stičišču z znanostjo
Maja Smrekar je diplomirala na oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Intermedijska umetnica že vrsto let ustvarja na križišču znanosti, tehnologije in umetnosti. Projektov se loteva analitično in z veliko mero družbene senzibilnosti. Zanimajo jo različni fenomeni medijskih okolij, sistemi percepcije in antropologija strahu.

Je prejemnica več nagrad, med njimi nagrade zlata nika. Najodmevnejšo mednarodno nagrado na področjih medijske umetnosti in njenih stikov s tehnologijo, znanostjo ter humanistiko ji bodo izročili septembra na festivalu Ars Electronica v Linzu.

Performans je koprodukcija LGL in zavoda Aksioma.