je besedilo, za katerega je letos prejela Grumovo nagrado, napisala po naročilu Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Nastanek igre so navdihnile usode treh izjemnih žensk. Nemka Sophia Magdalena Scholl, Rusinja Sofija Lvovna Perovskajeva in Francozinja Marie Sophie Germain so živele v različnih stoletjih in državah, vendar so imele sorodno usodo in lastno ime. Bile so neuklonljive aktivistke in intelektualke, ki so se vse življenje bojevale proti nasilju, neznanju in neenakopravnosti vseh vrst ter za svoja prepričanja plačale visoko ceno – Schollovo in Perovskajevo so obsodili na smrt, so zapisali v gledališču.

Medtem ko ljudstvo melje, so soldati zadolženi za eksekucijo upornih sofij
Lucidne dramske parafraze teh zgodovinskih posameznic so v dramskem besedilu ujete med pripovedovanje, klepetanje, prepiranje, komentiranje sedmih kuharic, ki pripravljajo hrano za vojake na fronti, in štirih soldatov, ki so zadolženi za eksekucijo vseh treh upornih sofij. Avtorica v besedilu obsodi vojno, konformizem in birokracijo, obenem pa analizira položaj ženske znotraj (patriarhalne) družbe.

Po besedah direktorice in umetniške vodje Barbare Hieng Samobor sočasno preletava zgodovino in angažirano govori o sedanjosti, govori o vojaški in sodniški ter birokratski represiji, o množici in o posameznikih, o oportunizmu in idealizmu ter o prilagodljivosti in načelnosti človeka, sopostavlja prazne fraze s stavki, ki nekaj pomenijo. Kuharice v njem predstavljajo ljudstvo, tri sofije so tri izjeme, soldati so moški.

Dramsko besedilo je označila kot dramsko simfonijo, kompozicijsko in jezikovno izjemno dognano, vanj je avtorica vnesla tudi humor in psihologijo, figure imajo močno korenino in natanko izpisan psihološki most.

Danes ignoriramo vsako človeško komponento
Za režiserja Diega de Breo je bilo besedilo izjemen izziv, saj ob prvem in drugem branju človek niti ne zazna vse globine, ki se skriva v njem. Poudaril je, da gre za družbeno angažirano besedilo in nikakor za politični pamflet. Z režijo je želel predvsem doseči, da bi ga gledalec doživel emocionalno.

Glavna težava množice, ki jo v besedilu predstavljajo kuharice, je po režiserjevih besedah v njeni prilagodljivosti in nezmožnosti izraziti lastno stališče, saj je lažje vztrajati nekje, kjer nam ni dobro, kot narediti premik. Vso apokalipso okoli nas spremljamo kot igrani film. Človek je kaj pripravljen narediti šele, ko je sam prizadet. Izstop posameznika je danes običajno razumljen kot nekaj negativnega in nesprejemljivega. Besedilo govori o tem, kako lahko danes ignoriramo vsako človeško komponento, je poudaril.

Dramaturginja predstave je Eva Mahkovic, kostumografinja Belinda Radulović. Igrajo Ajda Smrekar, Karin Komljanec, Bernarda Oman, Tina Potočnik, Mirjam Korbar Žlajpah, Tanja Dimitrievska, Stannina Boninsegna, Jaka Lah, Jožef Ropoša, Lotos Vincenc Šparovec, Milan Štefe in Jette Ostan Vejrup ter Anita Gregorec in Eva Jesenovec z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo.

28. nagrada medijske družbe Dnevnik za igralko ali igralca MGL-ja
Po avtorskem projektu Medeja, Medeja, Medeja v režiji Mateje Kokol, ki je nastala v koprodukciji z AGRFT, bo to druga premiera v MGL in prva na velikem odru v letošnji sezoni. Po premieri bo Dnevnik, družba medijskih vsebin, osemindvajsetič podelil nagrado najboljšemu gledališkemu ustvarjalcu ali ustvarjalki MGL v pretekli sezoni. O dobitniku nagrade je letos odločala komisija, ki so jo sestavljali direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin, novinarka kulturne redakcije Dnevnika Ingrid Mager in abonent MGL -jaRajko Bizjak. Dnevnikovo nagrado pa bo prevzel tudi lanski dobitnik Primož Pirnat, ki je lani ni mogel prevzeti zaradi bolezni, nagrado pa so mu podelili za vlogo Jaga v Shakespearjevem Othellu v režiji Jerneja Lorencija.