Romantični balet Ludwiga Minkusa je na Gospodarskem razstavišču spet zaživel v okviru t. i. Zlatega decembra. Na odru sta kot Kitri in Basil prvi večer zaljubljeno zaplesala Rita Polacchi in prvak Bavarskega državnega baleta iz Münchna Alen Bottaini, ki sta sledila koreografiji in režiji Dinka Bogdanića.

Drugi dan pa je ljubezenska zgodba pripadla Tjaši Kmetec in solistu Portugalskega narodnega baleta Tomislavu Petranoviću. Sanjaču don Kihotu, ki ga je odplesal Tomaž Rode, sta se v alternaciji pridružili Dulcineji, in sicer Bojana Nenadović Otrin in Olga Andrejeva. Orkester je vodil dirigent Peter Feranec, za kostumografijo sta poskrbeli Diana Kosec Bourek in Ika Škomrlj, scenografija pa je delo Andreja Stražišarja.

Otožni don Kihot in komična polka za Sanča Panso
Uspeh Don Kihota, enega najzahtevnejših baletov, temelji na spektakularni tehniki in plesni dinamiki. V zgodbi spoznamo pompoznega in hkrati otožnega Don Kihota ter Sanča Panso, ki ga zaznamuje komična polka. Veliki sklepni pas de deux pa je namenjen zaljubljenemu paru Kitri in Basilu. Prav ljubezenska zgodba je tudi v središču predstave, špansko ozračje pa pomagajo ustvarjati še Mercedes, Espada, markiz Gamache, Kitrine prijateljice, Basilova prijatelja, toreadorji, cigani ter številni drugi.

Romantik, ki išče svoj ideal
Don Kihot je bil v Bogdaničevi koreografiji na odru ljubljanske Opere in baleta prvič predstavljen v sezoni leta 1994, leto pozneje so ga umestili tudi v repertoar zagrebškega Hrvaškega narodnega gledališča (HNK). V predstavi je ostal Bogdanič zvest tako glasbi Alojzija Ludvika Minkusa kot koreografiji Mariusa Ivanoviča Petipaja, ki je leta 1869 postavil še danes najslovitejšega baletnega Kihota. Tako se je ohranila Minkusova dediščina, ki jo zaznamujejo libreto, posamezne variacije in veliki pas de deux. V predstavi spoznamo don Kihota, ki ni le komična figura, ampak oseba, vredna spoštovanja, romantik, ki potuje skozi balet in išče svoj ideal.

M. K.