Tragedijo angleškega dramatika Wiliama Shakespeara so lutkarji premierno uprizorili v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer so predstavo pripravili v sodelovanju z gledališčem Koper.
Tragično ljubezensko zgodbo med mladima članoma dveh sovražnih si plemiških družin Capulet in Monteg pripovedujejo lutke, ki si jih je zamislil Miha Knific. Lutke so govoreče, torej jim animatorji odpirajo usta.
Le lutka lahko zares umre
Jaka Ivanc je prepričan, da ima lutka izredno moč tudi zato, ker je lažje verjeti njej kot igralcu. Celotna igra temelji na animaciji lutk, igralec mora zato vso svojo pozornost nameniti izključno lutki. Ker pa so lutke premične, mora za eno lutko skrbeti več animatorjev hkrati. In čeprav lutka določenih manevrov ne zmore in je delo zato težavnejše, je končni učinek predstave presunljiv, saj lahko, kot pojasnjuje Ivanc, le lutka zares umre na odru.
Lutke po naravi niso najbolj zgovorne
Ker lutke po besedah dramaturga Andreja Jakliča sovražijo preveč govorjenja, so Shakespearova dela zanje precej nehvaležna. Zato je bila zgodba o Romeu in Juliji v Sloveniji v zadnjih desetih letih uprizorjena le dvakrat. Od samega Shakespearovega besedila je zato ostal le 'gol skelet', ki je v celoti prirejen, ohranili pa so zgolj znameniti pogovor na balkonu. Ohranjeni so zgodba, liki in Shakespearova dramaturgija, ki meša tragiko s komiko.
Tudi za tiste, ki menijo, da so za lutke že prestari
Posebno izraznost dajejo lutkam kostumi, ki jih je oblikovala Tina Bonča, z Davorjem Hercegom pa sta želela pričarati vzdušje, ki bi pritegnilo občinstvo, ki zase sicer "misli, da je že preraslo lutkovne predstave".
Lutke oživlja devet animatorjev - Martina Maurič Lazar, Iztok Lužar, Brane Vižintin, Miha Arh, Gašper Malnar, Asja Kahrimanović, Sonja Kononenko, Maja Kunšič in Jernej Slapernik.