Predstavo, pri ustvarjanju katere je Skokovo vodilo predvsem zanimanje za osnovno vprašanje estetike in njene umeščenosti v sodobni čas, so poleg same avtorice premierno na odru odplesali še Domen Marinčič, Bor Pantič in Marinka Ribič. Glasbo za predstavo je napisal Milko Lazar, kostumografija je delo Alana Hranitelja, scenografijo pa si je zamislila Irena Pivka.
Plesni jezik, ki ga je tokrat izbrala Skokova, je bil v času nastajanja na vrhu elitnih načinov umetniškega izražanja na evropskih dvorih. V tistem obdobju so se skozi ples zrcalila stališča do osnovnih meril, ki vplivajo na življenje posameznika - etika, politika, kultura.
Vse do umeščenosti plesa v družbeno življenje
Koreografinja Tanja Skok se je začela zgodovinskim plesom posvečati že med študijem v Londonu, kjer je diplomirala in nato tudi magistrirala na London Contemporary Dance School. Intenzivno se je začela s temi plesnimi zvrstmi ukvarjati leta 2003, ko se je začela izobraževati pri priznanih evropskih strokovnjakih s področja renesančnih plesov (Barbara Sparti, Veronique Daniels, Lieven Baert, Bruna Gondoni) in baročnih plesov (Marie Genevieve Masse, Cecilia Gracio Moura, Beatrice Massin, Francoise Denieau).
Preučevanje teh plesnih zvrsti obsega tudi spoznavanje različnih oblik plesne notacije v obdobjih od 15. do konca 18. stoletja in umeščenosti plesa v družbeno življenje ter poglabljanje v družbeno politične situacije, ki so vplivale na razvoj družabnih in gledaliških zvrsti plesa.
S prvencem Bassa Continua
Tanja Skok se od leta 1996 posveča tudi umetniškemu vodstvu, poučevanju in koreografiranju v okvirih Plesnega Studia Intakt. Redno poučuje tudi sodobne plesne tehnike na Umetniški gimnaziji za sodobni ples, sodeluje pa tudi v številnih glasbenih, vizualnih in filmskih projektih. Do zdaj je plesala v predstavah koreografov, kot so Sinja Ožbolt, Matjaž Farič, Branko Potočan in Uršula Teržan. Kot pedagoginja in koreografinja pa deluje tudi v Črni gori in na Hrvaškem. Lani se je predstavila s svojim plesnim prvencem, Bassa Continua, ki je prav tako nastal v produkciji Plesnega Teatra Ljubljana. Predstava je bila uvrščena v glavni program na tretjem Slovenskem plesnem festivalu Gibanica.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje