Koreografinja Tanja Skok je pri ustvarjanju predstave Bassa continua navdih poiskala v znameniti freski Mrtvaški ples. V zgodbi s sten srednjeveške cerkvice v Hrastovljah je Skokova skušala odkriti sporočila, ki so aktualna še 500 let po nastanku freske.
Kar malo po svoje
Bassadanza je plesna oblika, ki naj bi v zgodnji renesansi, natančneje v 15. in na začetku 16. stoletja, cvetela v severni Italiji, Burgundiji, Angliji in na Nizozemskem. Ples prvič omenja španska pesnitev La Danza de la Muerte (Mrtvaški ples), v kteri kralj odkloni povabilo smrti na ples, njegova posebnost pa je odsotnost zapovedanih plesnih korakov. Bassadanzo so največkrat plesali v parih, včasih pa so oblikovali tudi koreografije za tri ali štiri plesalce.
Ravno zaradi odsotnosti vnaprej definirane koreografije bassadanza od plesalcev zahteva veliko premišljenosti, domišljije ter obvladovanja telesa in prostora. Renesančni dvorni plesni mojster Cornazano je bassadanzo zaradi počasnih in veličastnih gibov poimenoval za kraljico plesa.
Živa plesna enciklopedija
Tanja Skok je ena najbolj izobraženih in izkušenih slovenskih plesalk. Diplomo in magisterij je opravila na priznani šoli London Contemporary Dance School (Londonska šola sodobnega plesa). Od leta 1996 deluje kot umetniška voditeljica plesnega studia Intakt, plesno tehniko pa poučuje tudi na Umetniški gimnaziji. Zadnja leta se je Skokova zakopala tudi v preučevanjezgodovinskih plesov, predvsem v času renesanse in baroka.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje