Jean-Paul Sartre je želel z igro Muhe Francozom spregovoriti o njihovi aktualni situaciji in jih pozvati k dejanjem. Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje
Jean-Paul Sartre je želel z igro Muhe Francozom spregovoriti o njihovi aktualni situaciji in jih pozvati k dejanjem. Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje
Muhe, foto Uroš Hočevar
Muhe so izredno ostra in dinamična igra, Sartre pa je besedilo zaradi takratnih vojnih razmer povezal z antičnim mitom o Orestu in Elektri. Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje
Muhe, foto Uroš Hočevar
Pia Zemljič igra Elektro, ki podžge brata, da maščuje zločin nad očetom ter ubije mater in njenega ljubimca. Foto: Uroš Hočevar/SLG Celje

Ostro politično igro Muhe, ki odpira vprašanja posameznikove svobode je režiral Janez Pipan, ki je tudi avtor priredbe in dramaturg. Ko so si leta 1943 Francozi dramo ogledali na pariškem odru, po Pipanovih besedah niso razumeli osnovnih smernic angažirane igre. Besedilo, v katerega je Sartre navezal na mit o Orestu in Elektri, so dojemali zgolj kot obnovo antične zgodbe. Edino pozitivno kritiko pa je tedaj objavil nemški časopis, ki je tisti čas izhajal v Parizu, kjer so ocenili, da so Muhe dobra drama, ki pa je nekoliko proti Nemcem.
Zahteven gledališki projekt je angažiral skoraj ves celjski igralski ansambel – igrajo Renato Jenček, Blaž Setnikar, Rastko Krošl, Igor Žužek, Pia Zemljič, Lučka Počkaj, Manca Ogorevc, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik, Nina Rakovec, David Čeh, Aljoša Koltak, Branko Završan, Damjan M. Trbovc, Matevž Sluga in Zvone Agrež. Scenografija je delo Marka Japlja, kostumograf je Leo Kulaš, avtorja glasbe sta Mitja Vrhovnik Smrekar in Damir Avdić. Lektor je Jože Volk, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak. Dramo je prevedla Draga Ahačič.
Zadoščanje občutka za pravico, hrepenenja po svobodi
Muhe pripovedujejo o Orestu, ko se ta vrne v rodni Argos, ki se duši v smeteh in smradu zaradi zločinov preteklosti. Mesto trepeta pred nadležnimi gnusnimi mesarskimi muhami, simboli Erinij, boginj maščevanja, pa tudi razpadajoče argoške civilizacije. V takšno okolje se torej vrne Orest, sin Agamemnona in Klitajmnestre. Materin ljubimec Ajgist je pred 15 leti ubil kralja, zmagovalca trojanske vojne, in zasedel prestol, prebivalcem Argosa pa vsilil občutek kolektivne krivde za umor.
Na Oresta se obrne sestra Elektra, ki podžge brata, da maščuje zločin nad očetom ter ubije mater in njenega ljubimca. Ko Orest ubije Ajgista in svojo mater, spozna neomejeno človekovo svobodo. Orest prevzame posledice svojega zločina in reši Argos muh. Tega ne stori samo zato, da bi rešil argoško ljudstvo preteklosti in moralnega suženjstva, temveč tudi zato, da bi s prostovoljnim dejanjem zadostil svojemu občutku za pravico. Celjska uprizoritev se dogaja po različnih koncih Slovenije, ki jih bodo gledalci zlahka spoznali, to pa je tudi ključ za razumevanje igre.