Pogodbo o začetku prenove ljubljanske opere so podpisali marca 2007 in napovedali, da bodo dela končana do spomladi 2009. trenutno je ta datum prestavljen na pomlad 2011. Foto:
Pogodbo o začetku prenove ljubljanske opere so podpisali marca 2007 in napovedali, da bodo dela končana do spomladi 2009. trenutno je ta datum prestavljen na pomlad 2011. Foto:
Kot je zapisano na spletnih straneh SNG Opera in balet, bo prenovljeni oder širši, višji in globlji ter tehnično posodobljen. Zaradi zahtev spomeniškega varstva odrska odprtina ne bo širša, tudi dvorana ne bo večja, tako da bo število sedežev ostalo enako. Pod avditorijem bodo zgrajeni dodatni prostori za občinstvo s foyerjem in primernimi sanitarijami. Neizkoriščen prostor pod avditorijem bo poglobljen in povezan s Cankarjevo ulico na eni in s Tomšičevo ulico na drugi strani, kjer sta načrtovana vstopna atrija, ki predstavljata dopolnilni vhod v operno gledališče. Foto: SNG Opera in balet Ljubljana
Prenova bo izboljšala pogoje za delo in ustvarjanje, gledalcem pa bo omogočen kvalitetnejši in pestrejši operno-baletni spored ter dobro počutje v prenovljeni hiši. Ob rahlo poglobljenih atrijih so v nivoju novega foyerja načrtovani spremljajoči prostori za obiskovalce, garderobe, prostor za prodajo vstopnic, za avdio in video gradiva ter gledališka restavracija. V novem delu zgradbe, ki bo nastal na zemljišču današnje Piccolijeve vile, pa bodo vadbeni prostori za ansamble, orkester, zbor, balet in soliste, skladišča, garderobe in upravni prostori.
Osrednje slovensko repertoarno glasbeno gledališče SNG Opera in balet Ljubljana že od leta 1892 deluje v stavbi, ki je bila kot Deželno gledališče v novorenesančnem slogu zgrajena po načrtih čeških arhitektov Jana V. Hraskyja in Antona Hrubyja.

Na naša vprašanja v zvezi s prenovo matične hiše pa je odgovoril ravnatelj ustanove Mitja Bervar.

Leta 1998 sta na natečaju za celotno posodobitev ljubljanskega SNG-ja Opere in baleta zmagala arhitekta Jurij Kobe in Marjan Zupanc, ki sta nato leta 2006 napovedala, da bo obnova opere končana do leta 2008. A se je vse skupaj zavleklo in oba ansambla te hiše še vedno nastopata v Cankarjevem domu. Kot je povedal ravnatelj SNG-ja Opera in balet Ljubljana Mitja Bervar, so sicer načrtovali odprtje prenovljene stavbe že za letošnji november, a so se dela zaradi vdora podtalnice v stene odrskega stolpa podaljšala vsaj do pomladi prihodnjega leta. So pa zato že izbrali prvo premiero, ki naj bi bila v prenovljeni dvorani; to bo Ljubezen kapital Janija Goloba in Vinka Moederndorferja.

Po koncu obnove bodo novo Opero sestavljali osrednji del in stranski krili, izboljšana bo akustika dvorane, vendar pa ima projekt težave prav s tem delom - akustiko, ki je za operne dvorane bistvenega pomena. S tem vprašanjem se trenutno ukvarja, kot je povedal Bervar, gospod Mijić iz Beograda, ki je priznan strokovnjak s tega področja. Sicer pa prenovo sestavljajo trije deli; prvi del obsega nov prizidek, ki bo ponujal nove velike vadbene prostore za orkester, operni zbor in baletni ansambel, prostore za garderobe in sanitarije. V drugem delu so si zamislili prenovo v osrednjem delu, kjer je odrski stolp, v tretjem pa se bodo lotili del ob samem teatru, med katera je vključena gradnja prostorov za srečevanje občinstva, ki jih bodo po načrtih zgradili pod parterjem.


Kdaj bo obnova končana?
Do pred kratkim smo mislili, da bomo v hiši do novembra letos, potem pa so se pojavile težave z vdorom podtalnice v stene odrskega stolpa. Po zadnjih informacijah z ministrstva za kulturo, ki je investitor in vodi obnovo, naj bi dela zdaj končali spomladi prihodnje leto.

Že veste, katera bo prva premiera v prenovljeni stavbi?
Predstava ob odprtju bo premiera opere Ljubezen kapital Janija Goloba in Vinka Moederndorferja, ki je bila izbrana na natečaju za otvoritveno delo.

Kakšne spremembe vse bo prenova prinesla?
Predvsem se bodo izboljšale delovne razmere za umetniške ansamble, pravzaprav bi morali reči normalizirali, saj trenutno vadijo na sedmih lokacijah po Ljubljani, in sicer v povsem nemogočih razmerah. V novem delu stavbe se bodo po skoraj petih letih končno zbrali skupaj. Tudi organizacija dela bo lažja, saj je usklajevanje dela pri nastajanju opernih in baletnih predstav že tako zelo zahtevna, v takšnih razmerah pa dostikrat meji že na nemogoče.

Bo prenova prinesla načrtovane spremembe in zadostila pričakovanja?
O vseh spremembah in pričakovanjih je pravzaprav težko govoriti, saj so se v tako dolgem obdobju prenove spreminjali. Naša največja in edina želja pri tem je, da bi končno lahko vstopili v prenovljeno hišo, jo začeli uporabljati in delati v normalnih razmerah, tako da bi se lahko osredotočili predvsem na naše osnovno poslanstvo, kulturo.

Navadno so posegi v dvorane oper tvegani, predvsem zaradi akustike, ki se s spremembami lahko poslabša. Bo akustika nove dvorane v redu?
Z vprašanji akustike se ukvarja znani strokovnjak, gospod Mijić iz Beograda, in kot mi je znano, so izvedli vrsto ukrepov za izboljšanje akustike. Kot je v takih primerih običajno, bo končna zvočna slika znana šele, ko bomo začeli dvorano uporabljati. Takrat pa bodo strokovnjaki izvedli še zadnje popravke.

Kaj pravite na govorice, da je nova podoba opere njeno izvorno podobo iznakazila?
Mnenja o tem so različna in odvisna od okusa vsakega posameznika. Slišal sem tako pohvale kot kritike. Sam se do tega ne opredeljujem, za nas je najpomembneje,
da enkrat končno pridemo v hišo, takrat bo za celoten kolektiv najlepša in najboljša.

In za konec še, ali nam lahko poveste, kolikšni so bili stroški prenove?
Natančne podatke o stroških prenove ima ministrstvo za kulturo, ki je investitor projekta.