Operni krogi so od nekdaj veljali za ene redkih, kjer ni bilo nič narobe, če so imele sopranistke in tenorji nekaj (deset) kilogramov nad manekenskim povprečjem. A tokrat je slavni režiser Franco Zeffirelli ugotovil, da lahko netaktnost tehtnico predstave kaj kmalu prevesi v smer popolnega poloma. Priznana italijanska sopranistka Daniella Dessi, ki se je Rimu pripravljala na vlogo v novi postavitvi Verdijeve La Traviate, je namreč odkorakala od predstave, ko je režiser nesramno komentiral njeno težo in leta.

Na pogled premalo "jetična"
Dessijeva bi morala igrati Violetto, vitko kurtizano, ki za jetiko umre v naročju svojega ljubimca Alfreda. "Ženska določene starosti in zalitosti v vlogi Violette preprosto ni prepričljiva," ji je menda zabrusil sloviti filmski in operni režiser. In pri tem je treba opozoriti, da Dessijeva ni to, kar si predstavljamo pod pojmom obilna operna pevka: po lastnih besedah tehta 65 kilogramov (kar je približno pol toliko kot kaka operna legenda minulih dni), stara pa je 52 let, kar je še precej pred povprečno starostjo za upokojitev njenem poklicu.

"Zeffirelli je izjavil to in marsikaj še bolj žaljivega," je povedala Dessijeva. "Sama verjamem, da je pevčev videz pomemben in sem zase vedno skrbela. Toda spoštovati bi nas morali zaradi naših glasov. Biti presuh ni zdravo." Z Zeffirellijem je sicer v preteklosti že sodelovala, in čeprav "spoštuje njegovo umetniško preteklost", pa prezira ta "škandal, ki ga je povzročil."

Dessijeva, ki jo naslednji mesec čaka še premiera opere Andrea Chenier v madridskem Kraljevem gledališču, seveda ni spregledala, da so Violetto pred njo pele številne precej obilnejše pevke (med njimi tudi nespregledljivo baročna Montserrat Caballé), pa jim ni tega nikoli nihče očital. "Človek ne poje s telesom, ampak z glasom," je potožila v intervjuju za španski El Mundo.

Zeffirelli vztraja pri svojem
V Traviati bi moral Alfreda igrati pevkin mož, Fabio Armiliato, ki je od predstave prav tako odstopil. Zeffirelli ni videti pretirano skesan: "Rekel sem ji, da je pri bolj krepkih za to vlogo, in to je tudi res. Ni ravno videti kot ženska, ki bi lahko umrla od tuberkuloze," je vztrajal za The Times in dodal, da je Traviata pač zgodba "o mladosti in čutni strasti". Dessijevi je menda hotel raje ponuditi vlogo "zrelejše" ženske, Alice Ford v Verdijevem Falstaffu, a je ponudbo zavrnila.

Dessijeva bojda razmišlja o tem, da bi vložila tožbo zoper 86-letnega Zeffirellija, ki ima za seboj bleščečo kariero v operi in pri filmu (med drugim je leta 1967 posnel ekranizacijo Ukročene trmoglavke, v kateri sta nastopila Elizabeth Taylor in Richard Burton, leto pozneje še Romea in Julijo, nato pa še Tv-miniserijo Jezus iz Nazareta). Italijanskega veterana možnost tožbe ne skrbi: "Grozi lahko, s čimer koli hoče, ampak pravico imam, da si sam izberem pevce in da uveljavljam svojo umetniško svobodo."

Z njim se ne strinja šef dirigent rimske opere Gianluigi Gelmetti, ki naj bi Dessijevo za vlogo Violette sploh najel. Njen glas je v odličnem stanju, pravi, in še dodaja, da mu je pevkin videz "kot moškemu povšeči".

Diskriminacija ali skrb za zdravje?
Seveda pa morajo operni pevci kljub drugačnim merilom pogosto poslušati opazke na račun svoje teže: leta 2004 so v londonski Kraljevi operni hiši odpustili ameriško sopranistko Deborah Voigt, češ da je predebela, da bi ji bil kostum Ariadne za predstavo Ariadna na Naksosu prav. Vlogo je sicer dobila nazaj, a šele potem, ko je s pomočjo odvoda želodca drastično shujšala. Zdravje leta 2007 umrlega opernega superzvezdnika Luciana Pavarottija pa je v zadnjih letih pešalo deloma tudi zaradi njegove silne teže.

Od nekdaj je sicer veljalo, da okroglejša postava pevca pripomore k lepšemu, polnejšemu glasu - ko je legendarna diva Maria Callas, denimo, proti koncu kariere shujšala za 20 kilogramov, so mnogi kritiki trdili, da ni več nikoli zvenela tako kot prej. Kljub temu pa je treba imeti kondicijo - ali, kot je rekel britanski pevec John Tomlison, "za dolg večer Wagnerja moraš biti v formi. To je tako, kot da bi tekel maraton."

Delno po The Timesu