Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega je premierno zaživela komedija ameriškega avtorja Georgea Axelroda Sedem let skomin (bolj kot dramo večina ljudi sicer pozna istoimenski film, v katerem je blestela Marilyn Monroe). Uspešnico iz 50. let prejšnjega stoletja, ki tematizira večen pojav, krizo srednjih let, je režiral Primož Ekart.

Po besedah direktorice in umetniške vodje MGL-ja Barbare Hieng Samobor so se tokrat v gledališču lotili komedije, ki že tradicionalno velja za najtežji žanr; dobro komedijo je namreč zelo težko narediti. Preizkusiti so se sklenili z Axelrodovim besedilom iz leta 1952, ki je izpolnjevalo pogoje kakovosti, poante in vsebinskih povezav.

Komedija je postavljena v 50. leta preteklega stoletja, na katerega danes, tako Hieng Samoborjeva, gledamo z nostalgijo. To je bil sicer materialno siromašen čas, a poln upanja, idej in novih začetkov. Duh časa oziroma "zeitgeist" bo skušala prikazati ekipa uveljavljenih igralcev: Sebastian Cavazza, Gregor Gruden, Mojca Funkl in Gregor Čušin ter Ajda Smrekar, za katero bo to prva večja vloga.

Režisersko taktirko je Hieng Samoborjeva dodelila Ekartu, ker po njenem prepričanju zna praktično pomagati igralcem. Ta je predstavil zgodbo, ki se vrti okrog moškega srednjih let, ki se mu ob padcu lončnice na glavo začnejo pojavljati vprašanja o smislu življenja. Na pomoč mu priskoči mlado dekle, ki mu nanje pomaga odgovoriti na prijeten način.

Ekart se je želel vživeti v čas nastanka predstave, ki je bil, kot je poudaril, zaznamovan s političnimi nekorektnostmi, patriarhalnim odnosom do žensk ter rasno nestrpnostjo. V predstavi, ki je sicer v prvi vrsti romantična komedija, preigravajo različne žanre, med njimi vestern, kriminalko in grozljivko.

"Tedanja neusmiljena cenzura je filmsko različico te romantične komedije oropala sočnosti in žgečkljivosti – zato na koncu ne izvemo, kaj se je v resnici zgodilo. Sta protagonista končala med rjuhami ali ne? Na to vprašanje pa bo zagotovo odgovorila naša uprizoritev," obljubljajo v MGL-ju.

Bi šli raje gledat predstavo "Po sedmih letih"?
Besedilo kultne igre je poslovenila Valerija Cokan. Največ preglavic ji je povzročal kar naslov, saj je oklevala med omenjenim in naslovom Po sedmih letih, ki pa je po njenem mnenju manj privlačen. Besedilo je sicer prevedel že Herbert Grün za predstavo, ki je krstno uprizoritev v ljubljanski Drami doživela tri leta po praizvedbi na Broadwayu.

V primežu krize srednjih let
Tema predstave je kriza srednjih let, ki po besedah dramaturginje Ire Ratej ni bila tuja niti Axelrodu niti ustvarjalcem tokratne predstave. Čeprav gre za navidez lahko romantično komedijo, pa ni čisto tako. Pri tem je navedla besede Axelroda, ki je nekoč dejal, da je dobra komedija trpka, odlična pa jezna.

Ajda Smrekar, ki je prevzela glavno vlogo dekleta, ki ga v filmu igra Marilyn Monroe, se je poskušala vživeti v naivnost, razigranost in preprostost tega dekleta.

Scenograf predstave je Branko Hojnik, kostumograf Alan Hranitelj in koreografinja Katja Hrastar. Glasbeni izbor je opravil Jure Longyka.