Štiri nove predstave, ki bodo na ogled v prihodnji sezoni Šentjakobskega gledališča, so tako rekoč razpete med preteklost in prihodnost. Foto: BoBo
Štiri nove predstave, ki bodo na ogled v prihodnji sezoni Šentjakobskega gledališča, so tako rekoč razpete med preteklost in prihodnost. Foto: BoBo

Rok Andres, umetniški vodja najstarejšega ljubiteljskega gledališča pri nas, je četverico novih predstav razpel med preteklost in prihodnost. K sodelovanju je povabil tudi nekaj nekdanjih članov Šentjakobskega gledališča, ki so danes priznani v profesionalnem gledališkem svetu. Po njegovih besedah bodo v avtorskih zasedbah novih del Saša Pavček, Dejan Spasić, Sara Lucu in Mišo Mićić. Andresova želja je bila tudi, da k sodelovanju povabi režiserje, ki so postali že skoraj "njihovi", kot je na primer prav Jaša Jamnik. Umetniški vodja gledališča pa se je odločil oživiti tudi eno od njihovih preteklih uspešnic in tako se je odločil za predstavo Kurbe hrvaškega dramatika in pisatelja Feđe Šehovića. Predstavo bo režiral Jure Ivanušič, za katerega bo to prvo sodelovanje s tem gledališčem.

Žanrsko kot vsebinsko zelo raznolike nove predstave
Sezono 2024/2025 bo oktobra odprla torej uprizoritev drame Prevara, ki jo je Harold Pinter napisal leta 1978 in v njej v ospredje postavil kompleksnost medosebnih odnosov. Kot je poudaril Jamnik, je dramsko besedilo čista intimna drama, zazrta v psiho protagonistov, za katero so potrebni zelo dobri igralci.

Novembra bo sledil avtorski projekt Sare Lucu in Miša Mićića z naslovom Aplavz na odprti sceni, ki prinaša povsem drugačno temo kot Prevara. Mićić je bil po lastnih besedah ob povabilu snovanja avtorskega projekta najprej malo skeptičen, saj ga je skrbelo, kako se bo obnesel v Šentjakobskem gledališču, a je to vzel za izziv. Projekt sta si s Saro Lucu, ki se podpisuje tudi pod režijo, zamislila kot predstavitev "gledališča skozi medij gledališča". Šlo bo za sodoben pogled na gledališče in preizpraševanje vsega – od osnovnih gledaliških premis do vloge igralca in same igre, je povedal Mićić. Po Andresovih besedah bo projekt zanimiv tudi za same igralce in njihovo rast.

Šentjakobsko gledališče Ljubljana je začelo delovati leta 1920 in je nemara tudi najstarejše stalno repertoarno ljubiteljsko gledališče v Evropi. Foto: Arhiv Šentjakobskega gledališča
Šentjakobsko gledališče Ljubljana je začelo delovati leta 1920 in je nemara tudi najstarejše stalno repertoarno ljubiteljsko gledališče v Evropi. Foto: Arhiv Šentjakobskega gledališča

Že omenjena predstava Kurbe bo na ogled januarja. Kot je povedal Ivanušič, se je z veseljem odzval na povabilo in povedal, da tudi sicer misli, da bi se moral vsak igralec kdaj preizkusiti tudi v režiserskih vodah in obratno, kar velja tudi za druge panoge znotraj gledališča, ki so po njegovih besedah "bolj povezane med seboj, kot si mislimo". Gre za zgodbo s konca prve svetovne vojne, ko z nekega jadranskega otoka, s katerega pobegne ves polk, ostanejo le še poročnik in sedem prostitutk, ki se predstavljajo za članice baletne skupine. Eno do osnovnih vprašanj igre je, ali se da prostitutke z domoljubjem rehabilitirati, obenem pa predstava ponuja tudi širše vprašanje prodaje svojih vrednot in prepričanja za neko korist, je poudaril Ivanušič.

Kot zadnjo premiero prihajajoče sezone bodo februarja krstno uprizorili dramo Saše Pavček, naslovljeno Leto psa, ki jo bo režiral Dejan Spasić. Po njegovih besedah gre za sodobno komedijo z elementi situacijske, konverzacijske, karakterne komike in tudi z elementi absurda. "Po eni strani smešno za poscat, po drugi pa trpko za znoret: tako zelo slovensko. Ah, ta slovenska žlahta! ..." je zapisal v gledališkem listu.

Projekt po motivih Tarantinovega scenarija na Mali sceni
Na Mali sceni Šentjakobskega gledališča pa bo na ogled še projekt Stekli psi, ki ga je po motivih scenarija Quentina Tarantina režiral Jaša Levstik, pri projektu pa bodo lahko sodelovali in ustvarjali vsi člani in članice te gledališke hiše.