To soboto, 3. avgusta, bo namreč premierno uprizorjena provokativna drama Shakespeare v Kremlju, ki jo je posebej za Ulysses še adaptiral avtor Ivo Štivičić, hrvaški mojster scenaristike in dramaturgije. Predstavo režira priznana hrvaška režiserka Lenka Udovički, soproga hollywoodske zvezde Radeta Šerbedžija, ki je pred 12 leti skupaj s hrvaškim književnikom Borislavom Vujčićem ustanovil svoje gledališče na Brionih.

Trdnjava Minor na sanjskih Brionih
Ostanki nekdanje avstro-ogrske trdnjave Minor v slikovitem okolju Brionov so najboljša mogoča scenografija, ki omogoča spektakularno postavitev za vedno aktualna dramska besedila na poletnem repertoarju gledališča. Otočje, ki ga sestavlja 14 otokov, od tega sta dva večja, Veliki in Mali Brioni, je bilo pred 30 leti razglašeno za narodni park, Brioni so bili tudi poletna rezidenca Josipa Broza - Tita.

Vendar se je brionska zgodba začela že pred 120 leti, ko je leta 1893 Brione kupil avstrijski industrialec Paul Kupelwieser in jih preuredil v svetovljansko letovišče. Zgraditi je dal nove hotele, vile, kazino, pristanišče in uredil sprehajalne poti, da so otoke pogosteje obiskovali tudi evropski plemiči, mnogo znanih imen je gostil tudi Tito, med njimi veliki filmski zvezdi Elizabeth Taylor in Sophio Loren.

Pred dvema letoma pa je prav zaradi Ulyssesa Brione obiskala Angelina Jolie, ki je bila očarana tako nad gledališčem kot celotnim arhipelagom.

Zadnji dnevi Stalinove vladavine
V soboto se bo gledališka sezona začela s premiero predstave Shakespeare v Kremlju, ki je nastala v koprodukciji s Srbskim narodnim gledališčem Novi Sad, predstavo pa bo z avtorsko glasbo opremil angleški skladatelj Nigel Osborne.

Tema, ki se je je lotil Štivičić, je posameznik v represivnem sistemu v vedno aktualni shakespearjanski dramaturgiji moči in oblasti, spletk in izdaj. Avtor je na tiskovni konferenci povedal, da je tokrat želel spregovoriti, »o tem, kaj se zgodi, ko nekdo pride na oblast in ima zdaj moč. Ta drama ni časovno omejena, saj smo mi vsi del velike skupnosti, ki doživlja krivice tega sveta«.

Josip Stalin in Lavrentij Berija sta sicer najbolj prepoznavna akterja v zgodbi, vendar drama ni rekonstrukcija zgodovinskih dogodkov ali interpretacija političnega dogajanja, temveč intimna analiza odnosov med posamezniki. Prav v dramaturgiji Tine Štivičić se besedilo še konkretneje loti raziskovanja mehanizmov vladanja ter medsebojne odvisnosti med močjo in podrejenostjo. Predstava tako govori o posameznikih, ki so se pripravljeni za trenutek moči in oblasti tudi odreči samemu sebi. To je tudi drama o vesti, ki - tako upa pisatelj - tik pred smrtjo, dolgo potlačena in pozabljena, priplava na površje.

Štivičić na koncu izpostavi Shakespearovo dilemo - govoriti ali molčati. Se podrediti ali spregovoriti resnico in z nekaj besedami spremeniti svet, ki je bil do tega trenutka neuničljiv?