60-letni Belgijec Chris Dercon je svoj odstop z mesta direktorja gledališča Volksbühne naznanil v petek, ob tem pa se je oglasil tudi tiskovni predstavnik berlinskega senatorja Klausa Ledererja, pristojnega za kulturne in evropske zadeve, ki prihaja iz stranke Linke. "Obe strani sta se strinjali, da koncept Chrisa Dercona ni uspel, kakor smo upali, in za Volksbühne je nemudoma potreben nov začetek. Po prijateljskem sporazumu med kulturnim senatorjem Lerderjem in Derconom zdaj obstaja možnost za začetek tega potrebnega ponovnega zagona," je bilo pojasnjeno v sporočilu za javnost.

Med drugim bojazen pred festivalizacijo gledališča
Da bo Dercon, ki je študiral umetnostno zgodovino in gledališke študije, po skoraj četrt stoletja zamenjal Franka Castorfa na mestu direktorja, je bilo sicer znano že aprila 2015 in ta novica je pri mnogih naletela na neodobravanje. Leta 2016 je skupina nemških kulturnikov objavila odprto pismo, v katerem so izrazili "globoko zaskrbljenost" glede Derconovih načrtov za Volksbühne, ki bi naj tudi dejansko bilo ljudsko gledališče, kakor naznanja njegovo ime.

Pismo je takrat podpisalo več kot 180 režiserjev in drugih odrskih delavcev, pri čemer so med drugim zapisali, da je imenovanje Dercona na to funkcijo "nepovratna prelomnica in mejnik v sodobni zgodovini gledališča". V odprtem pismu so opozarjali še, da bo novi vodja spremenil zgodovinsko institucijo v "festivalsko prizorišče".

Dercon je svoj uvodni program razkril lanskega maja, ta pa je med drugim vključeval performanse umetnikov, kot je Tino Sehgal. Novembra pa je na primer umetniški dvojec Calla Henkel in Max Pitegoff gledališki Zeleni salon spremenil v "bar in oder". Trenutno je na ogled projekt v Izraelu rojene umetnice Yael Bartana, naslovljen What If Women Ruled The World? (slov. Kaj, če bi ženske vladale svetu?), v katerem povezuje film in performans.

Zasedba gledališča in iztrebki pred vrati
Lanske jeseni so nato umetniki in aktivisti za šest dni zasedli Volksbühne ter na ta način protestirali tudi proti politiki berlinskega kulturnega in urbanističnega razvoja. Med drugim so izrazili zaskrbljenost, da bo Dercon avantgardno gledališče preobrazil v bolj korporativno naravnano institucijo. Poleg zasedbe gledališča so se dogajali tudi nasilni verbalni napadi, pred direktorjevimi pisarniškimi vrati so se pojavljali tudi iztrebki.

Aktivisti, ki so se povezali v koalicijo Hands off our Movement (slov. Roke stran od našega gibanja), so na Dercona naslovili odprto pismo, v katerem so zapisali: "Razumemo, da je situacija okoli vašega imenovanja za novega direktorja gledališča Volksbühne zapletena in da trenutno vzdušje glede te zadeve otežuje racionalen diskurz."

"Ne potrebujemo kustosov in snovalcev projektov."
Dercon je tako na mestu direktorja Volksbühne vzdržal le sedem mesecev. "Chris Dercon je super za galerijo Tate, vendar popolnoma napačen za Volksbühne. Ne potrebujemo kustosov in snovalcev projektov," je ob napovedi njegovega imenovanja dejal Claus Peymann, nekdanji umetniški vodja gledališča Berliner Ensemble, ki ga je ustanovil Bertolt Brecht s svojo ženo. Po njegovem mnenju se je zgodila pričakovana katastrofa, za kar pa krivi politiko. "Pred dvema letoma sem opozarjal, da bosta igralska umetnost in ansambel gledališča Volksbühne ugonobljena in da bo namesto tega v Berlinu vzpostavljena še ena 'prireditvena luknja'."

Novinar časnika Die Welt Manuel Brug se je že ob imenovanju Dercona na to funkcijo spraševal, ali je upravičeno, da bo nekdanji direktor Tate Modern prišel na čelo berlinskega gledališča, saj naj bi nemška prestolnica razpolagala z mnogimi kustosi, ki po njegovem mnenju uspešno delujejo v skladu z duhom časa.

Odločitev, koga zdaj postaviti na izpraznjeno mesto direktorja, je zdaj na kulturnem senatorju Ledererju. Kot mogočo zamenjavo se je omenjal Armin Petras, ravnatelj stuttgartskega gledališča in nekdanji vodja berlinskega gledališča Maxim Gorki, vendar je njegov predstavnik za tisk to zanikal. Sicer pa Petras s koncem sezone zapušča svojo funkcijo v gledališču v Stuttgartu.