Serija Po poteh slovenske opere si je bilo mogoče ogledati na sporedu 2. programa TV Slovenija. V prvem delu smo se sprehodili po času med letoma 1660 in 1819, ko so se v Ljubljani križali različni kulturni vplivi. 1660 je leto, ko je Ljubljano obiskal cesar Leopold I., ki so mu deželni stanovi pripravili bogat sprejem in med drugim uprizorili opero buffo. O dogodku se je razpisal celo sam Valvasor.
120 let, odkar je Ljubljana dobila novo gledališče
17. in 18. stoletje sta bili pomembni v glasbenem poglavju Ljubljane. To je bil čas delovanja jezuitskega kolegija, kar nekaj instrumentalnih kapel, mesto pa je redno gostilo italijanske in nemške igralske in operne skupine v Auerspergovem dvorcu, v rotovžu, v lontovški dvorani in v Stanovskem gledališču.
Prizadevanja razsvetljenega kroga
V okviru takšnega italijansko-nemškega kulturnega dogajanja si je za uveljavljanje slovenščine posebej prizadeval baron Žiga Zois s svojim razsvetljenskim krogom, v katerem so med drugim sodelovali še glasbenik Jakob Frančišek Zupan, Anton Tomaž Linhart in Janez Krstnik Novak. Vendar pa so vsa Zoisova prizadevanja 'slovenski teater gori postaviti' po njegovi smrti zamrla in tudi Prešernov krog na gledališkem področju ni uspel s svojimi idejami.
Po zgodovinskih mejnikih vodi dramski igralec Bojan Emeršič, strokovno besedilo sta napisala Vesna Arhar Štih za prvih sedem oddaj, Peter Bedjanič je avtor besedila osme oddaje. Pod scenarij in režijo se podpisuje Vesna Arhar Štih, snemalec je Bernard Perme, urednica pa Danica Dolinar. Serijo bo sklenil dokumentarni film o prenovi ljubljanske operno-baletne hiše Naša hiša.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje