"Njeno srce je prenehalo biti," je že v soboto zvečer sporočil direktor Bolšoj teatra Vladimir Urin. "Njen mož me je poklical. Utrpela je močan srčni napad. Zdravniki so se borili, a je niso mogli rešiti," je povedal Urin, ki je umetničino smrt označil za "hud udarec ne le za Rusijo, ampak za ves svet baleta". Plesalkin pepel bodo shranili, ko bo umrl še njen mož, skladatelj in pianist Rodion Ščedrin, ju bodo skupaj raztrosili na različnih krajih po Rusiji.

Ugledni ruski kulturni veljak Mihail Švidkoj je smrt Plisecke označil za "bolečo izgubo". Balerina je bila "božanska in strastna plesalka in igralka". "Rusija žaluje za veliko žensko in umetnico," je še dodal. Sožalje je družini Plisecke izrekel tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Plisecka se je 20. novembra 1925 rodila v Moskvi. Umetnost je očitno podedovala po mamini strani družine: mama, Rachel Messerer-Plisecka, je bila zvezda nemih filmov, teta in stric pa sta oba plesala za Bolšoj teater. (Sama je tam začela vaditi pri devetih letih, že pri enajstih pa je prvič nastopila na njegovem odru.)

Ognjevita plesalka
V svoji dolgi in izredno uspešni karieri je Maja odplesala številne vodilne baletne vloge v osrednji ruski baletni hiši, kjer je bila med letoma 1943 in 1989 primabalerina. Mednarodno slavo sta ji prinesli predvsem vlogi v Labodjem jezeru in Trnuljčici, delala pa je tudi kot koreografinja. Čeprav je plesala predvsem klasične vloge, je uspela razviti lasten, prepoznaven slog - bila je veliko bolj ognjevita in čustvena, kot so občinstva pričakovala od tipično zadržanih balerin; v svojem nastopu je premogla erotiko, ki je bila navzkriž s sovjetskimi konvencijami.

Njena kariera seveda ni bila brez aferic: marsikoga je razburila leta 1967, ko se je v Moskvi sešla s kubanskim koreografom Albertom Alonsom. Kot pripadnik "prijateljskega" komunističnega naroda je smel Alonso zanjo ustvariti Suito Carmen. "Carmen - kjer ima vsak gib, vsak pogled, vsaka gesta svoj pomen, je drugačen od drugih baletov ... Sovjetska zveza ni bila pripravljena na tako koreografijo," se je pozneje spominjala Plisecka. "Zanetila sva vojno in obtožili so me izdaje klasičnega plesa."

Od leta 1990 pa do smrti je z možem Rodionom živela na relaciji med Moskvo in Münchnom (leta 2009 sta obiskala tudi Slovenijo).

Stalinov krvavi obračun
Umetničino življenje je zaznamovalo politično preganjanje. Njen oče je leta 1938 med krvavo politično čistko v času Stalinove diktature izginil. Balerina je šele 52 let pozneje izvedela, da je bil kmalu po aretaciji ustreljen.

Ko je bila stara 11 let, so njeno mamo, slavno igralko, deportirali v Kazahstan. Kot "hčerka sovražnikov ljudstva" je morala Plisecka upoštevati prepoved potovanja iz države. Obenem je imela Plisecka, ki je bila judovskega rodu, še to "nesrečo", da je odraščala v štiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja, ko je bil diktator v krempljih paranoje pred namišljenimi "sionističnimi zarotami".

Trideset let priklenjena na domovino
Šele šest let po Stalinovi smrti, leta 1959, ko je imela že 34 let, je lahko z Bolšoj teatrom odpotovala na gostovanje v ZDA. (Nikita Hruščov je zaradi njene vse večje priljubljenosti dvignil prepoved potovanja; opisal jo je kot "ne le najboljšo balerino v Sovjetski zvezi, ampak na celem svetu".) Na tej turneji je v Labodjem jezeru plesala vlogo Odette/Odile, po kateri je bila znana in na katero se je menda pripravljala tako, da je preučevala gibe labodov v parku.

"Moj spomin je natrpan z neskončnim trpljenjem in ponižanji," je leta 2001 zapisala v svoji avtobiografiji.

"Kar jo je privedlo mimo vseh tveganj in ovir, sta bili njena neuklonljiva volja in odločenost, da bo vse v življenju počela pod lastnimi pogoji," je o balerini za Los Angeles Times pred leti zapisal plesni kritik Robert Gottlieb.

Baletna kritičarka Tatjana Kuznecova je ob praznovanju plesalkine 80-letnice zapisala, da v zgodovini plesa še nikoli ni bilo umetnice, ki bi se uspela v središču pozornosti obdržati 60 let.