Čeprav redko kdo od njih ve, kdo je Nadja Vidmar, poznajo glas Sovice Oke, Babice iz Žogice Marogice ali pa vedo, kako je videti prikupna Teta Grizelda.
Rodila se je leta 1942 v Ljubljani in leta 1972 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, vendar je že od 1966 igrala v različnih slovenskih gledališčih in filmih. Po diplomi se je zaposlila v LGL-ju in postala ena od nosilk repertoarja z odličnimi glavnimi in karakternimi vlogami. Ob Nacetu Simončiču je uveljavljala komorne kontaktne predstave, v katerih se živa igra prepleta z lutkovno interpretacijo in animacijo.
Njen igralski opus je veličasten in malodane nepredstavljiv - več kot 150 vlog in skoraj 6.000 odigranih predstav. Bila je primer neomajne in do konca predane dramske igralke. Enako zaljubljene v gledališče kot v svoje občinstvo. Verjetno je prav zato s takšnim neverjetnim žarom ustvarjala za najmlajše občinstvo, je ob njeni smrti zapisal igralkin sin Klemen Markovčič.
Življenjska vloga: Teta Grizelda
V pregovorno ploske, tipizirane vloge, značilne za otroško gledališče, je vnesla izrazito dramsko interpretacijo. Njena skorajda življenjska vloga - v njej je nastopala več kot 15 let in odigrala več kot 1.100 ponovitev - je vloga Tete Grizelde v Sapramiški Svetlane Makarovič. V živi, povezovalni vlogi med lutkami in občinstvom je to presunljivo pravljico s povsem dramsko igro približala ne le domačemu občinstvu, ampak tudi tujemu. Svojo vlogo je zasnovala v šestih tujih jezikih, ki jih, razen dveh, ni govorila - angleščini, španščini, portugalščini, japonščini, korejščini in hrvaščini.
V ta svojstven rang gotovo spada tudi vloga Zelnate glave v Kozlovski sodbi v Višnji Gori Josipa Jurčiča v priredbi Svetlane Makarovič in režiserja Mirana Herzoga. Predstava je uspešno združila lutke in živo dramsko igro.
Glas pripovedovalke Pike Nogavičke
Opaznejše je tudi njeno ustvarjanje v umetniški radiofoniji. Arhiv Radia Slovenija hrani več kot 50 različnih zvočnih stvaritev, pri katerih je sodelovala, od radijskih iger do literarnih oddaj.
Današnji srednji generaciji bo ostala v spominu tudi kot glas pripovedovalke Pike Nogavičke Astrid Lindgren iz serije vinilnih plošč, ki jo je skupaj s tonskim mojstrom in režiserjem Dušanom Mauserjem zasnovala za Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana.
Leta 1979 je prejela nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje