V 60-letni karieri je Petit za pariško in druge operne hiše ustvaril več kot sto predstav, ki so zavzele celoten spekter od "klasičnih" Carmen in Coppélia pa do izvirnih plesnih reinterpretacij literature Marcela Prousta in glasbe Pink Floydov.

V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Petit veljal za mednarodno zvezdo in obenem utelešenje "francoskega šika": plesal je z Margot Fonteyn in ustvarjal koreografije za Rudolfa Nurejeva; med svoje tesne prijatelje je štel Mihaila Barišnikova in Mario Callas, pa tudi ustvarjalce z drugih področij, denimo Yvesa Saint-Laurenta, Pabla Picassa in Orsona Wellesa. Vabila za sodelovanje so prihajala tudi iz Hollywooda: Petit je denimo koreografiral film Daddy Long Legs (1955) s Fredom Astairom v glavni vlogi in Hans Christian Andersen (1952) z Dannyjem Kayem na čelu.

Vroča Carmen
A naj ti lahkotni filmi ne pustijo napačnega vtisa: osrednji temi Petitovih zgodnjih baletov, ki sta postala sinonimna z njegovim imenom (Carmen in Le Jeune Homme et la Mort), sta spolnost in trpljenje. Še posebej newyorška premiera Carmen je leta 1949 s svojo nezakrito erotiko šokirala javnost: "fatalna" Renée Jeanmaire je svojega don Joséja, čigar vlogo je plesal Petit, zapeljala z akrobatskim plesom. (New York Herald Tribune je svojo recenzijo takrat naslovil "Seks in še več seksa").

Roland, ki se je leta 1924 rodil v Villemomblu blizu Pariza, se je z baletom resno začel ukvarjati pri devetih letih. Pri dvajsetih je bil samostojen: leta 1945 je ustanovil Les Ballets des Champs-Élysées, tri leta kasneje pa še Les Ballets de Paris-Roland Petit. Prav za gledališče, ki je nosilo njegovo ime, je ustvaril predstavo Les Demoiselles de la nuit, v kateri je plesala velika Fonteynova.

V osrednjo pariško openo hišo, ketere ravnatelj je bil nekaj let (dokler je po hujšem sporu ni zapustil), se je vrnil še lani, ko so se v ustanovi njegovi karieri poklonili z retrospektivo treh najbolj popularnih predstav: Le jeune homme et la mort, Le Rendezvous in The Wolf.

Francoski minister za kulturo Frédéric Mitterrand je v svojem poklonu včeraj umrlemu umetniku poudaril, da je svet izgubil "enega največjih koreografov dvajsetega stoletja". "S svojo muzo, Renee Jeanmaire oz. Zizi, s katero sta bila nekakšen mitičen par, je napisal nekaj najlepših strani sodobne plesne umetnosti."