Thomas Mann je večkrat dejal, kako umetniki ne moremo slediti poti Lepote brez Erosa, ki biva v naši družbi in se je poimenoval za našega vodnika. Treba je umreti v lastnem življenju, da bi lahko postal popoln Ustvarjalec, in prav te misli so, kot pravi Valentina Turcu, vplivale na njeno odločitev, da Mannovo novelo Smrt v Benetkah interpretira z lastnim koreografskim rokopisom v kontekstu sodobnega gledališča.

"Ne glede na to, kar sem do zdaj ustvarjala v svojih baletih, sem začutila, da zavzema to delo prav posebno mesto v mojem umetniškem credu in srcu," je zapisala v spremnem besedilu k baletu. Poleg koreografije podpisuje tudi režijo, dramaturgijo in glasbeni koncept.

"Na podlagi lastnih raziskovanj umetniških doživetij dveh ustvarjalnih genijev Thomasa Manna in Gustava Mahlerja sem si zastavila izziv najti ključ, s katerim bi odprla nekatere neobičajne vidike fizičnega in metafizičnega. V tako senzibilni, esencialni in vseobsegajoči obliki lahko to izrazi zgolj plesna umetnost. Misli, ki razvnemajo Aschenbachovo dušo, in njegova globoko hrepeneča, ranljiva in obenem močna notranja erotika tako izzovejo nepričakovana čustva, iz katerih izhajajo njegovi gibi in vzdušje predstave," še pojasnjuje.

Ob 25-letnici ustvarjanja
Valentina Turcu je vizijo preoblikovala v gibanje čudovitih plesalcev, katerih duše utripajo z navdihujočim magnetizmom že od samega začetka ustvarjanja tega neobičajno filmskega baleta. "Ob vsem tem občutim blagoslov, da lahko delim to edinstveno izkušnjo, ki jo uteleša generacija karizmatičnih plesalcev Baleta HNK-ja v Zagrebu in Baleta SNG-ja v Mariboru, prav tako pa imam posebni privilegij, da lahko z baletniki ustvarjam polnokrvno Lepoto, ki se zoperstavlja dehumanizirajoči realnosti sodobnega sveta," je še dodala letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada, ki je ob tem zaznamovala 25 let ustvarjanja v SNG-ju Maribor.

V vlogi Gustava von Aschenbacha sta plesalca Takuya Sumitomo in Anton Bogov, Angel Smrti je Sytze Jan Luske, Tadzio Jan Trninič in Aschenbachova žena Jelena Lečić. V glavnih vlogah nastopajo še Catarina de Meneses, Ionut Dinita, Monja Obrul, Hristina Stojčeva, Vanja Vitman, Satomi Netsu, Ema Perić in Ines Uroševič.

Za scenografijo je poskrbel Marko Japelj, kostumografijo Alan Hranitelj, svetlobo je oblikoval Aleksandar Čavlek. Praizvedba tega dela je bila junija v HNK-ju Zagreb.

Tragedija razvrednotenja
Smrt v Benetkah je eden izmed velikanov nemške literature Thomas Mann (1875–1955) dokončal leta 1911 in ga označil kot "tragedijo razvrednotenja". Novela je po navedbah Benjamina Virca doživela dve pomembni upodobitvi, ki sta zaznamovali generacije gledalcev in poslušalcev. Prva je bila filmska upodobitev iz leta 1971 v poetični viziji italijanskega režiserja Luchina Viscontija, v kateri je nastopil igralec Dirk Bogarde. Dve leti pozneje pa je Mannova zgodba zaživela v operi, ki jo je na libreto Myfanwy Piper ustvaril angleški skladatelj Benjamin Britten. V balet jo je pretvoril tudi ameriški koreograf John Neumeier decembra 2003 v Hamburgu.