Zavod Bunker v koprodukciji z novomeškim Anton Podbevšek Teatrom pripravlja tudi predstavo skupine Beton Ltd. z naslovom Rečem, kar mi rečejo, naj rečem. V predstavi sodelujejo Primož Bezjak, Daša Doberšek, Branko Jordan in Katarina Stegnar. Tekste je po Samuelu Beckettu prevedel Aleš Berger, kostumografijo oblikuje Mateje Benedetti, scenografijo pa SON:DA. Predstava bo krstno izvedena 29. septembra v Novem mestu, ljubljansko premiero pa bo doživela 2., 3. in 4. decembra v Stari mestni elektrarni. Foto: Borut Peterlin
Zavod Bunker v koprodukciji z novomeškim Anton Podbevšek Teatrom pripravlja tudi predstavo skupine Beton Ltd. z naslovom Rečem, kar mi rečejo, naj rečem. V predstavi sodelujejo Primož Bezjak, Daša Doberšek, Branko Jordan in Katarina Stegnar. Tekste je po Samuelu Beckettu prevedel Aleš Berger, kostumografijo oblikuje Mateje Benedetti, scenografijo pa SON:DA. Predstava bo krstno izvedena 29. septembra v Novem mestu, ljubljansko premiero pa bo doživela 2., 3. in 4. decembra v Stari mestni elektrarni. Foto: Borut Peterlin
Zato sem srečen
V okvirnem programu nove sezone Stare mestne elektrarne je tudi soloperformans o depresiji Jureta Novaka z naslovom Zato sem srečen. Performans v neklasični gledališki postavitvi za 12 ljudi v prijetnem ambientu razgalja srečo Jureta Novaka. Foto: Urška Boljkovac

Zavod je na februarskem razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) ponovno pridobil dovoljenje za umetniško vodenje vadbišča in predstavitvenega prostora Stare mestne elektrarne za prihodnjih pet let. "Ko smo konceptualizirali program, smo se seveda naslonili na pozitivne izkušnje iz prejšnjih let, hkrati pa tudi skušali odgovoriti na nekaj ugotovitev," je povedala direktorica zavoda Nevenka Koprivšek in dodala, da se bodo bolj posvetili gledališču, izobraževanju in refleksiji sodobnega časa.

Bolj poglobljen program
Prostore zavod upravlja od leta 2004. V vseh teh letih je ekipi Bunkerja uspelo umetniško dogajanje v Stari mestni elektrarni uspešno vpeti v četrt Tabora. To so dosegli predvsem z umetniškimi dogodki, ki so imeli močan poudarek na ekološki in socialni noti, poskrbeli pa so tudi za številna izobraževanja in delavnice.

Koprivškova ugotavlja, da je v času, odkar upravljajo prostore, nastalo kar nekaj novih prireditvenih prostorov, med njimi Kino Šiška in Španski borci. "Upravitelji se srečujemo in skušamo uskladiti svoje programe. Ugotovili smo, da je vadbenih prostorov še vedno premalo, da je čedalje več rezov v kulturi, hkrati pa smo priča hiperprodukciji, v katero so nas silili načini financiranja. Vse to je prispevalo k temu, da tudi izvajalci programa begajo iz enega prostora v drugega, zato so programski profili včasih manj jasni," je pojasnila Koprivškova. Zato so se v zavodu odločili, da se bodo v novi sezoni bolj osredotočili na gledališče, vendar bodo glasba, ples in transdisciplinarna umetnost še vedno del programa. Program bodo delali bolj poglobljeno in dalj časa, mogoče tudi na račun manjšega števila dogodkov.

Sodelovanje s sosesko in izobraževanje mladih
Po besedah Koprivškove se bodo še bolj kot do zdaj posvetili pridobivanju novega občinstva, hkrati pa se bodo skušali odzivati na "vseobsegajočo krizo, ki ni le ekonomska, socialna in ekološka, temveč tudi kriza demokracije in vrednot". Zato bodo ponudili tudi več prostora za razmislek in debato, ki je v teh časih prepotrebna, je še dejala Koprivškova. Nova programska sklopa in smernici v prihodnji sezoni, namenjeni izobraževanju mladih in refleksiji, so poimenovali Iskre in iskrice ter Prostor razmisleka in debate. Novosti bodo tudi v sklopih izobraževanja, kuriranega programa in festivalov ter glasbenokoncertnega sklopa Glasno, je povedala vodja in koordinatorka programa Mojca Jug.

Šesti programski sklop so poimenovali Sodelovanje s sosesko. V njem se bodo opirali na uspešno sodelovanje v projektu Kulturne četrti Tabor. Zadnji sklop, Tabula rasa, bo v nezasedenih terminih ponudil možnost realizacije "ad hoc" projektov številnim podizvajalcem, ki sodelujejo z zavodom. Mestna občina Ljubljana bo v novi sezoni prispevala 75.000 evrov, MIZKŠ pa 72.000 evrov, kar je približno 20 odstotkov manj kot lani. Ta sredstva po besedah Koprivškove zadostujejo za pokritje tekočih stroškov Stare mestne elektrarne.