Z doživljanjem življenja je odkrivala v sebi veliko neznanega, lepega in temnega, kar ji je pomagalo graditi tudi težke osebnosti v svojem delovnem življenju. In prav delo je bilo vedno tisto, ki jo je dvigalo.
Čeprav je v svoji prvi profesionalni vlogi brez besed čez oder odnesla le skledo žgancev, se je že dve leti pozneje z vlogo Tildice preiskusila v prvem slovenskem celovečernem filmu Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica iz leta 1948. Kot je povedala, je na začetku svoje poti boljše, da ne veš vsega, kar te čaka v prihodnje, da le greš in hodiš, ko pa se srečaš s stvarmi, izbereš pot, ki je dobra in razumna ter je najbližja ljudem okoli tebe: "Morali bi se truditi najti pot drug do drugega."
Je ena največjih slovenskih igralk, odkar obstaja slovensko gledališče, občudovali smo jo lahko tudi v filmskih, televizijskih in radijskih vlogah, študentje pa so jo poznali kot izjemno pedagoginjo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje več kot 70-letno bogato ustvajanje je prejela vsa največja priznanja in nagrade, kot so Prešernova, Severjeva, tri Borštnikove nagrade, Borštnikov prstan, srebrni častni znak svobode RS in Prešernovo nagrado za življenjsko delo, postala pa je tudi častna meščanka Ljubljane.