Dolina šentflorjanska kot simbol 'prelepe in oboževane', obenem pa tudi mačehovske in zaničevane domovine, je tako rekoč stalnica Cankarjevega opusa. Foto: SMG / Žiga Koritnik
Dolina šentflorjanska kot simbol 'prelepe in oboževane', obenem pa tudi mačehovske in zaničevane domovine, je tako rekoč stalnica Cankarjevega opusa. Foto: SMG / Žiga Koritnik
Ivan Cankar je oktobra 1907 v pismu založniku Schwentnerju svojo 'farso v treh aktih' neskromno napovedal kot 'največjo hudobijo, kar jih je doslej napisal'. Foto: SMG / Žiga Koritnik

V Slovenskem mladinskem gledališču bo nocoj ob 19.30 premiera Pohujšanja v dolini šentflorjanski v režiji Vita Tauferja. Dramo je režiser iz okvira farse prestavil v kontekst meščanske drame in psihološkega realizma z elementi kriminalke. Ponovitve bodo 7., 9. in 12. marca.

Bolj se stvari spreminjajo, bolj ostajajo enake
Pohujšanje v dolini šentflorjanski je prva Tauferjeva postavitev Cankarjeve drame. Sam je prepričan, da je k drami pristopil v pravem trenutku, češ da smo kot država "naredili krog in trčili v lastno preteklost". Smo namreč na podobni točki, kot je bil Cankar na začetku 20. stoletja, ko je pisal to dramo, meni Taufer.

Nihče ni le dober ali le slab
Cankar je deloval na pragu avantgarde oziroma na začetku slovenskega gledališkega modernizma. Lik Krištofa Kobarja, imenovanega Peter, ki je umetnik, prevarant in razbojnik (igra ga Blaž Šef), nam še danes zastavlja aktualno vprašanje, kakšna je meja med umetnostjo, politiko in lopovščino, je še povedal režiser.

Literarni zgodovinar in akademik Janko Kos ugotavlja, da ima Cankarjevo Pohujšanje številne prvine ljudske igre, prek tega pa tudi tradicionalne vaške zgodbe - imajo pa tradicionalni motivi v tej drami novoromantični pridih; taka sta tudi razbojniški umetnik Peter in Jacinta (igra jo Uroš Kaurin) kot prispodoba avtonomne umetniške ustvarjalnosti.

Dramo je Ivan Cankar pisal sedem let, krstna uprizoritev pa je bila decembra leta 1907 v ljubljanski Drami; do danes je seveda sledila že cela vrsta postavitev. Dramaturga tokratne predstave sta Tomaž Toporišič in Nebojša Pop Tasić, scenograf pa je Viktor Bernik. Glasbo je napisal Andrej Goričar, kostumografijo je oblikovala Barbara Stupica.

Izgubili identiteto do te mere, da so izgubili še spol ...
Ena izmed osrednjih tem drame je po Tauferjevih besedah izguba identitete. Liki ne vedo, kdo so - je župan grešnik, hudič angel in umetnik razbojnik? To temo so v SMG-ju poudarili tudi z zamenjavo spolnih vlog: vse ženske vloge igrajo moški, moško vlogo Zlodeja pa igra Janja Majzelj. "Duhovito je, da je Zlodej najmanj zloben med vsemi," je dejala Majzljeva. Župana in županjo igrata Dario Varga in Ivan Godnič.