Projekt je zasnovan na enoviti celostni izvedbi treh najslavnejših Brechtovih učnih komadov - Dajevec, Nejevec in Ukrep - ki so bili do nedavnega prepovedani za uprizarjanje, Brecht pa je le nekaj dni pred smrtjo Ukrep označil za tisto od svojih del, ki predstavlja obliko gledališča prihodnosti. Zaradi Ukrepa se je Brecht leta 1947, po nekajmesečnemu zasledovanju in prisluškovanju FBI, znašel na zaslišanju pred kongresno komisijo za protiameriško dejavnost, so še zapisali v gledališču.
Subverzivnost tokrat uprizorjenih učnih komadov so v reviji Problemi, ki je v 80-ih izdala tematsko kritično izdajo vseh Brechtovih učnih komadov s študijami Slavoja Žižka in Mladena Dolarja pripisali več frontam, od potujitve ideoloških mehanizmov oziroma ideološke matrice do radikalnega teatra. Učni komadi se v deželah realnega socializma niso izvajali, postali pa so paradigmatični (za) teoretski uvid v polje relacije subjekt proti ideologiji.
Nemogoča izbira
Brechtovi učni komadi v političnem gledališču 20. stoletja pomenijo subverzivni in modernistični obračun Mojstra z vprašanjem, kako se subjekt subjektivizira skozi vprašanja, ki jih prinaša pojem (ne)soglasja, ki v »plotu« treh kratkih zgodb nastopijo kot gestus na koncu vsake, so sporočili iz gledališča. Subjekt je postavljen pred nemogočo oziroma izsiljeno izbiro, natančneje, v njen paradoks - napačna izbira pomeni izgubo same možnosti izbire ali kot pravi Slavoj Žižek: "Lahko se »svobodno« odločimo za (pravilno) ali proti (napačno), toda če se odločimo proti, zgubimo samo svobodo … Ni izbire same izbire, paktu med subjektom in občestvom pridemo zmerom do točke, ko mu občestvo reče: »Imaš svobodo izbire, a pod pogojem, da pravilno izbereš …"
Ukrep, Ne in Da - gesla vsakdanjega življenja
Vprašanja, ki so bila v času eksistencializma, dojeta kot "angažirana", so danes le še kot čisti gestus etike, gestus singularnega. Kako se sami izgubimo ali poiščemo v paradoksu izsiljene izbire vsakdanjega življenja, v polju etike in estetike.
Tri kratke parabole preči osebna izpoved slovenskega odvetnika, ki opiše, kako so v Kosovski Mitrovici, ob koncu osemdesetih, slovenski odvetniki branili starotrške rudarje v montiranem političnem procesu. Prva zgodba, Ukrep, je historizirana verzija tistega, kar v univerzalni obliki prinašata Nejevec in Dajevec.
Pouk nastopajočih
Učni komadi žanrsko artikulira svojo pedagoško naravo, a ne da bi teater poučeval ali celo pridigal občinstvu, temveč se učijo sami nastopajoči, ki si izmenjujejo vloge in jih uprizarjajo. Brechtova navodila za igranje Učnih komadov igralcu oz. interpretu v nasprotju z prepričljivostjo ali izraznostjo predpisujejo skrajno disciplino, asketski minimalizem in dezindividualizacijo.
Geslo iz predstave Od-ločitev v Mukdenu, meri na Brechtovi predpostavki, povezani z njegovim znamenitim potujitvenim učinkom. Brecht univerzalno zgodbo (Evrope) postavi na Kitajsko in preobleče v azijsko zgodbo, da bi jo bolje videli. Od-ločitev pa namiguje, da (ne)soglasje prinaša (od)ločitev.
V predstavi, ki jo je režiral Matjaž Berger, so se oprli na prevod Slavoja Žižka in Hilde Zdovc, pri njeni izvedbi pa sodelujejo Petra Govc, Aleksandra Balmazović, Pavle Ravnohrib, Akira Hasegawa, Irena Yebuah Tiran, Jure Longyka, Leticia Slapnik Yebuah, Jadranka Tomažič, Maruša Kink, Vlado G. Repnik, Martin Koncilija, Dr. Peter Čeferin, Živa Pogačnik, Tamia Dulce Villca Šeme, Iza Zorec.
Glasba je delo Hannsa Eislerja, posneli pa so jo z vokalno skupino Mezzo in orkestrom. Dramaturgijo podpisuje Mirta Zajc, scenografijo Berger, kostumografijo Nataša Recer. Oblikovalec videa je Gašper Brezovar, pri izvedbi predstave bo tehnično sodelovala tudi Gorska reševalna služba.