"Prek vrste sklepov smo ministrstvo pozvali, da se aktivno vključi v reševanje nastalih razmer in tako gledališču omogoči normalno delovanje in razvoj," je po seji v kratki izjavi dejal namestnik predsednice sveta zavoda SNG Maribor Jaki Jurgec.

Predsednica sveta Suzana Žilič Fišer se zaradi bolezni seje ni udeležila, je pa v izjavi za javnost po njej sporočila, da natančen pregled in analiza sanacijskega načrta, ki ga je predložil Rošker, izkazuje težavnost financiranja predvsem od leta 2013, ko je SNG sledil ukrepu desetodstotnega znižanja plač na zahtevo ministrstva za kulturo in zaradi zakona o načinu izplačila razlike v plači.

"Razlogi za tolikšen primanjkljaj kažejo tudi na odgovornost ustanovitelja za aktivno reševanje nastalih finančnih razmer. Programske dejavnosti se od leta 2013 niso zmanjšale, kar kaže na odgovorno in pripadno ravnanje zaposlenih v instituciji. Četudi predlog sanacije kaže na jasen namen vodstva hiše, da reši trenutno finančni položaj, pa pri tem pričakujem tudi aktivno vlogo ustanovitelja," je dejala Suzana Žilič Fišer.

Svet zavoda je pozval, da preuči sanacijski načrt in poda soglasje k načrtu in dejavnostim za izvedbo sanacije ter poda pozitivno mnenje za pridobitev soglasja o zadolževanju pri ministrstvu za finance.

"Ministrstvo naj upošteva specifike največjega slovenskega uprizoritvenega zavoda"
Ministrstvo so po Jurgčevih besedah še pozvali, da nemudoma ponovno preveri financiranje plač, oziroma na novo določi metodologijo izračuna za splošno materialne stroške z upoštevanjem specifike največjega slovenskega uprizoritvenega zavoda, ki pod eno streho združuje gledališče, opero, balet in simfonični orkester ter največji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje, ter opravi primerjavo z drugimi primerljivimi zavodi.

Vsebina sanacijskega načrta še vedno ni znana, saj Rošker tudi po današnji seji ni stopil pred javnost. Tako še vedno ni znano, kako bo nadomestil 157.000 evrov izgube iz lanskega leta ter še dodatnih 405.000 evrov iz preteklih let.

Ministrstvo: javni zavodi dolžni upoštevati višino dodeljenih sredstev
Na ministrstvu za kulturo zavračajo odgovornost in pojasnjujejo, da so javni zavodi že na začetku vsakega proračunskega leta seznanjeni z višino dodeljenih sredstev in so se dolžni pri pripravi finančnih načrtov in programov dela uskladiti na to višino. "Če se ob koncu leta izkaže negativno poslovanje, je to praviloma posledica neustreznih poslovnih odločitev ali nerealnega načrtovanja," so na ministrstvu pojasnili na začetku aprila.