SVETOVNA PREMIERA RENSKIH NIMF

Opera Jacquesa Offenbacha bo prvič zaživela v vsej svoji lepoti

Ljubljana je prizorišče svetovne praizvedbe romantične opere Renske nimfe nemško-francoskega skladatelja Jacquesa Offenbacha.

Pravljični kostumi Alana Hranitelja bodo zagotovo očarali gledalce.

Preprosta, a domiselna scena je delo Nemca Michaela Zimmermanna.

Da predstava ne bi šla po zlu, so ustvarjalci produkcije pripravili kar tri zasedbe solistov.

Po današnji premieri bo Cankarjev dom še jutri ob 19.00 gostil svetovno premieri pravljičnega opernega dela, ki še nikoli ni bilo v celoti izvedeno. Čeprav je Offenbach opero napisal sredi 19. stoletja, je njena tema še vedno aktualna, saj obravnava posameznikovo iskanje svobode v svetu, polnem vojn.

Poskrbeli za boljše razumevanje besedila
Predstava, ki je dosežek koprodukcije Cankarjevega doma, SNG Opere in baleta Ljubljana in Festivalne hiše iz avstrijskega St. Pöltna, poteka v nemškem jeziku, za lažje razumevanje pa so v CD-ju pripravili slovenske podnapise.

Kdo se je potil zadnje tedne
Na odru se dogaja prava paša za oči, saj se na sceni Michaela Zimmermana zvrsti več kot 200 kostumov, ki so se porodili v domišljiji Alana Hranitelja. Glasbenike orkestra ljubljanske Opere in baleta vodita dirigenta Dieter Rossberg in Igor Švara, odgovorna vloga režiserja praizvedbe opere v štirih dejanjih pa je pripadla Manfredu Schweigkoflerju.

Četica slovenskih in četica tujih solistov
Da velikopotezni projekt ne bi šel po zlu, so njegovi protagonisti pripravili kar tri ekipe solistov. Prvi večer so na oder Gallusove dvorane stopili solisti ljubljanske Opere in Gruzijka Natela Nicoli, drugi večer pa jih bo zamenjala mednarodna ekipa, ki jo sestavljajo slovaška sopranistka Adriana Kohutkova, mezzosopranistka iz Gruzije Natela Nicoli, ki se bo predstavila že prvi večer, Američan Marc Heller, ki bo dvorano napolnil s svojim tenorom, pridružila pa se mu bosta še baritonist Jože Vidic in basist Ralf Lukas iz Nemčije. Tretja ekipa bo vskočila le v primeru bolezni prvih dveh.

Nečedni posli za kulisami opere
Opera Renske nimfe je bila prvič uprizorjena že davnega leta 1864, vendar pa zaradi bolezni tenorista zadnjega dejanja ni bilo mogoče izvesti. Nadaljnjo usodo opere so zaznamovala številna spletkarjenja v takratni operni srenji. Predvsem navdušenci nad delom takrat zelo priljubljenega Richarda Wagnerja so si prizadevali glasbeni javnosti dopovedati, da je opera v Nemčiji rojenega francoskega skladatelja bolj ali manj ničvredna v primerjavi z deli velikega Wagnerja.

Družbeno ozračje Offenbachu ni bilo naklonjeno
Tem natolcevanjem se je kasneje pridružil še vedno hujši antisemitizem, ki se je na prehodu iz 19. v 20. stoletje začel širiti po Evropi. Tudi zaradi tega družbenega fenomena delo Offenbacha, ki je bil židovskega rodu, ni in ni moglo najti poti na evropske odre in je kmalu potonilo v pozabo.

Domiselni Offenbach se ni dal ugnati
Ker pa se je Offenbach zavedal kakovosti svoje opere, je nekaj njenih delov vseeno pripeljal do svetovne slave. Tako je Pesem nimf in Conradovo zdravljico Trinklied domiselno predelal in vključil v svoje najslavnejše delo, opero Hoffmanove pripovedke. Pesmi nimf je Offenbach, ki so ga njegovi pariški someščani poimenovali Mozart Elizejskih poljan, dodal novo besedilo, ki ga je zapisal Jules Barbieri, in nastala je med ljubitelji opere zelo priljubljena Barkarola; zdravljica Trinklied pa je ponovno zaživela kot skladba Couplets Bacchiques.

Le kako se bodo odrezali?
Kasneje je opera dolga leta veljala za izgubljeno, po njenem ponovnem odkritju, pa je bila leta 2002 na festivalu francoskega radia v Montpellieru v koncertni izvedbi ponovno predstavljena ljubiteljem opere. Ker pa obiskovalci festivala v Montpellieru niso imeli priložnosti uživati v celoviti odrski inscenaciji, so zdaj oči številnih tujih opernih hiš uprte v ustvarjalce ljubljanske postavitve. Vsi se namreč sprašujejo, kako se jim je delo posrečilo, kajti Offenbachova opera velja zaradi mestoma neenostavne glasbene kompozicije in nekaterih zapletenih pevskih vložkov za eno bolj zahtevnih opernih del.

Iz Ljubljane v svet
Mitja Rotovnik, direktor osrednjega slovenskega kulturnega hrama, je poudaril, da so Renske nimfe največja koprodukcija, kar jih je kdaj nastajalo pod streho Cankarjevega doma. Vendar pa se glasbeniki, pevci plesalci in ostali člani ekipe niso gnali zgolj zaradi nekaj ponovitev v Ljubljani. Obetajo se namreč številna gostovanja v tujini. Februarja bo produkcija gostovala v švicarskem mestu Winterhur, aprila pa je napovedana uprizoritev v avstrijskem St. Pöltnu, od koder prihaja Festspielhaus, eden od treh koproducentov.