"Ko ljudje plešemo, pa naj bo to v baletni predstavi, v hip hop bitki, v skrivnostnem performansu sodobnega plesa ali zgolj v diskoteki, se otresemo vseh zavor in med nas se le redko prikrade kakšna laž, le redko si na obraze nadenemo maske. Nenehno se zrcalimo drug v drugem, a kadar plešemo, je najbrž prav trenutek iskrenosti tisto, kar najbolj odražamo," je zapisal avtor svetovne poslanice. "Plešimo zato, da bi našli poštenje, ki ga bomo lahko predali naprej, ga odražali in slavili!"
Ustvarjalno spopadanje s težavami
V letu 2012 je vsem zaželel veliko plesa in pripomnil, da nikakor ne bi smeli pozabiti na težave, s katerimi smo se srečevali v preteklem letu: "Nasprotno, z njimi bi se morali spopasti ustvarjalno, okoli njih bi morali zaplesati in poiskati način, kako se bomo ukvarjali drug z drugim in s svetom, kako se bomo prepletli z življenjem in postali del njegove brezkončne koreografije."
Ples združuje vsa človeška iskanja
Slovenski plesalec, koreograf in režiser Henrik Neubauer pa je v nacionalni poslanici 29. april opredelil kot priložnost, ko razmišljamo o pomembnosti plesa za človeštvo ter za boljše razumevanje med ljudmi. "S plesom na najpristnejši način izražamo vso razsežnost človeških čustev. V njem se združuje vse tisto, kar navdihuje človeštvo, kar pričakujemo in si želimo, česar nas je strah, česar ne maramo, pa tudi, kar ljubimo in kar nenehno iščemo. Med temi iskanji je tudi prizadevanje za mir, socialni razvoj in človeške ideale," je zapisal Neubauer.
Plešemo na vseh petih celinah
Ples je svoj praznik dobil leta 1982 na pobudo Mednarodnega plesnega komiteja Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu. Za svetovni dan plesa so razglasili 29. april, dan, ko se je rodil francoski reformator plesne umetnosti in utemeljitelj modernega baleta Jean Noverre. Avtor prve mednarodne poslanice je bil prav Neubauer, danes pa dan plesa proslavljajo na vseh petih celinah. Na sedežu Unesca v Parizu so ga praznovali v sredo, na slovenskih ulicah je v četrtek potekal 3. festival Prešerna Ana, ki je ples pripeljal na ulice slovenskih mest.
Labirinti pariškega baleta
Ob svetovnem dnevu plesa bo Televizija Slovenija danes predvajala prvi del francoskega dokumentarnega filma Ples, balet pariške opere (Le Ballet de l'Opéra de Paris). Dvanajst tednov je kamera brez pripovedovalca in brez napisane zgodbe raziskovala po vseh kotičkih Palače Garnier, kjer ima baletni ansambel Pariške opere svoj razkošen dom. Režiser Frederick Wiseman film vodi od podzemeljskih labirintov do svetlih baletnih studiev za vaje in do luksuznega gledališča z 2200 škrlatno rdečimi sedeži in z zastorom Marca Chagalla.
Dve uri in pol dolg dokumentarec (prikazan v dveh delih, 29. aprila in 6. maja) se večino časa posveča mladim vrhunskim baletnim plesalcem, kot so Nicolas Le Riche, Marie-Agnès Gillot in Agnès Letestu na vajah in na predstavah sedmih baletov, med njimi Genus (Wayne McGregor), Paquita (Pierre Lacotte), Hrestač (Rudolf Nurejev), Medea (Angelin Preljocaj), Hiša Bernarde Albe (Mats Ek), Romeo in Julija (Sasha Waltz) in Orfej in Euridika (Pina Bausch), in raziskuje, kaj vse je potrebno, da predstava zaživi na odru.