Foto:
Foto:
Tauferjeva Učna ura v Slovenskem mladinskem gledališču

Pod režiserskim vodstvom Vita Tauferja so nastopili Ivo Godnič v vlogi profesorja, Janja Majzelj v vlogi učenke in Maruša Geymayer Oblak v vlogi služkinje.

Vsakdanjik, politika, metafizika
Večplastnost zgodbe posega v vsakdanjik, politiko in metafiziko. Zgodbo, v kateri profesor pod pretvezo, da ponuja inštrukcije, na svoj dom zvabi učence in se nato nad njimi izživlja, so gledališčniki "ozemljili" in jo približali kar najširšemu krogu občinstva. V komični drami je polno žalosti in tragike, še pojasnjuje Taufer.

Ionesco iz jezika naredil umetnost umetnosti
Po besedah Matjaža Bergerja, umetniškega vodje gledališča, je Ionesco avtor, ki je iz jezika naredil umetnost umetnosti, in tisti, ki je v jezik potisnil vsa vprašanja, ki jih pred nas postavlja raziskovanje etičnega v komunikaciji. To je naredil na tako poetičen način, da je vedno znova očarljiv. V Tauferjevi uprizoritvi Učne ure lahko gledalec pričakuje soočenje z nečim novim, ki pa vendarle govori o že znanih, starih resnicah sveta, dodaja Berger.

Učna ura (1951), nastala takoj po Ionescovi prvi igri Plešasta Pevka (1950), se ob Stolih (1952) uvršča med najbolj uprizarjane in karizmatična dela romunsko-francoskega predstavnika dramatike absurda.