Ljudje in miši je bil Steinbeckov prvi poskus pisanja nekakšnega žanrskega križanca med dramo in romanom, ki je razdeljen na tri dejanja po dve poglavji. Hotel je napisati delo, ki bi se ga dalo brati kot roman, dialog pa bi lahko bil postavljiv na oder. Foto: SLG Celje
Ljudje in miši je bil Steinbeckov prvi poskus pisanja nekakšnega žanrskega križanca med dramo in romanom, ki je razdeljen na tri dejanja po dve poglavji. Hotel je napisati delo, ki bi se ga dalo brati kot roman, dialog pa bi lahko bil postavljiv na oder. Foto: SLG Celje
Ljudje in miši
Za celoten literarni opus je Steinbeck leta 1962 dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Roman Vzhodno od raja (East of Eden, 1952) velja za njegovo najboljše in najbolj popularno delo, v katerem se od družbenih krivic obrne k psihologiji človeka v dolini Salinas. Foto: SLG Celje

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so premierno uprizorili dramo Ljudje in miši (Of Mice and Men). Gre za gledališko priredbo romana Johna Steinbecka, pod katero se je kot režiser in scenograf podpisal Samo M. Strelec. Tragedija iz leta 1937, ki je avtorju prinesla občudovanje in priznanje kritikov, razkriva življenje in sanje dveh priseljenih kmetov, Georgea in rahlo zaostalega Lennija, ki sanjata o tem, da bosta nekoč privarčevala dovolj denarja za svojo kmetijo in bosta delala le še zase. A počasi se pred gledalcem razkrije zgodba tragičnega Lennijevega dejanja, zaradi katerega sta morala zapustiti prejšnje delo. Drama se ukvarja s problemom rasizma, osamljenosti, predsodkov do duševno bolnih in razkriva boj za osebno neodvisnost.

Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni
Nobelovec John Ernst Steinbeck (1902-1968) je eden najbolj znanih in najbolj branih ameriških romanopiscev 20. stoletja. Svoje zgodbe, napisane v naturalističnem oziroma realističnem slogu, je pogosto postavil v okrožje Salinas, njegovo domoljubje pa je temu področju prislužilo ime "Steinbeckova dežela". Naslov Ljudje in miši si je "sposodil" pri pesmi Roberta Burnsa To A Mouse (Miši), kjer Škot ugotovi, da se "najboljši načrti ljudi in miši pogosto izjalovijo" (The best-laid plans of mice and men often go awry).

Knjiga, ki je na seznamih obveznega čtiva večine šol v angleškogovorečih deželah, se je zaradi po mnenju nekaterih vulgarnega in žaljivega jezika že večkrat znašla v krempljih cenzure, zato ima tudi zagotovljeno mesto na seznamu najbolj spornih literarnih del v 21. stoletju, ki ga je sestavila Ameriška zveza knjižničarjev.

Zelo "fotogenična" zgodba
Roman Ljudje in miši je doživel tri filmske upodobitve, leta 1932, 1982 in zadnjo 1992 z Johnom Malkovichem v glavni vlogi. V celjskem gledališču se z vlogami spopadajo Aljoša Koltak (George), Tarek Rashid (Lennie), Miro Podjed (Candy), Renato Jenček (Šef), David Čeh (Curley), Tanja Potočnik (Curleyjeva žena), Mario Šelih (Slim), Igor Žužek (Carlson), Rastko Krošl (Whit) in Igor Sancin (Crooks).