Ples v maskah danes nedvomno štejemo ne samo za eno od temeljnih skladateljevih stvaritev, temveč tudi za enega izmed vrhov operne umetnosti, čeprav je do takrat že imel za sabo trilogijo tako imenovanih »nesmrtnih« del: Rigoletta, Trubadurja in Traviato. Foto:
Ples v maskah danes nedvomno štejemo ne samo za eno od temeljnih skladateljevih stvaritev, temveč tudi za enega izmed vrhov operne umetnosti, čeprav je do takrat že imel za sabo trilogijo tako imenovanih »nesmrtnih« del: Rigoletta, Trubadurja in Traviato. Foto:
Tržaško gledališče Verdi je eno najstarejših še delujočih opernih gledališč v Italiji. Odprli so ga leta 1801. Najprej so ga imenovali Teatro Grande (Veliko gledališče), nato Teatro Comunale (Občinsko gledališče), leta 1901, takoj po smrti skladatelja Verdija, pa so ga posvetili njemu.
Verdi je za gledališče napisal opero Korzar in Stiffelio. Krstno izvedbo je tudi sam dirigiral.

Tokratno postavitev v režiji Massima Gasparona in pod taktirko dirigenta Gianluigija Gelmettija sta navdihnili italijanska operna tradicija in premiera opere na odru tržaške operno-baletne hiše leta 1861.

Navdih so bile spletke na švedskem dvoru
Ples v maskah so krstno izvedli 17. februarja leta 1859 v gledališču Apollo v Rimu. Verdi je opero v treh dejanjih napisal po predlogi libreta Antonia Somme, ki je zgodbo zanj našel pri Eugenu Scribi in njegovi drami Gustav III. Ta opisuje umor švedskega kralja leta 1792, vzrok katere je bila politična zarota: ustrelili so ga prav med plesom v maskah. Zaradi pritiska sta Verdi in Somma spremenila imena akterjev in lokacij, glavni vzrok za umor pa sta pripisala ljubosumju.

Po 153 letih od prve postavitve opere v Trstu in 15 postavitvah je za osnovo tokratne opere mednarodno uveljavljeni režiser Gasparon vzel kostume in scenografijo leta 1994 umrlega Piera Luigija Samaritanija, ki je bil znan po tradicionalnem slogu, ki se opira na izročilo žlahtne italijanske operne tradicije.

Gasparon je novo postavitev oplemenitil z novimi scenskimi in dramaturškimi elementi, saj si želi, da bi znova našli modernost prek sloga in tradicije. Po njegovem mnenju se morajo novosti roditi iz klasičnega jedra melodramatične tradicije, so sporočili iz tržaške operno-baletne hiše.

Glavne vloge bodo interpretirali mednarodno uveljavljeni pevci, tenorist Gianluca Terranova, sopranistka Rachele Stanisci, baritonist Devid Cecconi in mezzosopranistka Mariana Penčeva.

Ljubljanski gostje
Orkester in zbor opernega gledališča Giuseppe Verdi sta se slovenskemu občinstvu nazadnje predstavila lani, ko so v okviru 61. Festivala Ljubljana nastopili v Slovenski filharmoniji z izvedbo Rossinijeve Stabat mater.

Sezona, natrpana s klasikami. Na sporedu letošnje sezone Gledališča Giuseppe Verdi bosta poleg Plesa v maskah še dve Verdijevi operi: La Traviata in Attila. V sodelovanju z La Fenice iz Benetk bodo predstavili Rossinijevo farso Priložnost dela tatu, uprizorili pa bodo še opero Madama Butterfly Giacoma Puccinija, opereto Dežela smehljaja Franza Leharja in Mozartovo opero Il Re Pastore. V aprilu pa bodo, kot so sporočili iz gledališča, gostili projekt koreografa Edwarda Cluga.